Če bi naravovarstvenim meščanom volk ali medved po dvorišču lovil njihove otroke, bi hitro spremenili svoje mnenje!
Moramo vedeti, mi smo sedaj čista izjema, v Evropi ni nobene države, kjer mora volk dvakrat napasti na istem dvorišču in ti moraš dokazati, da je bil isti volk, šele potem je zanesljivo zagotovljen odstrel. In to je skregano z vsako zdravo pametjo.
Društvo Slovenska kmečka zveza

Nedelja, 4. Oktober 2020 ob 11:46

Odpri galerijo

vir slike: wikipedia

Vprašanje: Če se kar vrneva k vašemu programu za volitve v KGZS, naslednja točka je precej kontroverzna, ampak ne v kmečkih krogih, pač pa v krogih naravovarstvenih meščanov. Odstrel divjadi, ki ogroža kmetijske procese in velikokrat tudi ljudi. Videli smo, da je koncentracija volkov in medvedov presegla tisto mejo, ko ti plenilci ne bi ogrožali poseljenih območij, videli  smo pokole drobnice v stotinah, na tisoče € ekonomske škode za kmete, odstrel pa mora odrediti država. Zakaj je stališče nekaterih v Ljubljani, tudi na kmetijskem ministrstvu, sploh pa na ministrstvu za okolje in prostor, naj kmetje z ne vem koliko metrskimi ograjami ograjujejo  hektarje in hektarje pašnikov. Zakaj je to stališče utopično  in zakaj se tako proti temu, da se pač nevarne plenilce, ki povzročajo ekonomsko škodo kmetom odstreli. 

Marjan Podobnik: Ja, eden od razlogov je verjetno tudi v tem, da niso doživeli, da bi na njihovo dvorišče prišel volk ali medved in tam lovil njihovo drobnico ali njihove otroke, ker potem bi verjetno spremenili svoje mnenje.

To se dogaja ljudem na podeželju in dejstvo, da se o tem malo govori, pa jaz vem za medvede osebno, ker  sem v takem okolju. 

Kolikokrat medved pride v neposredno bližino domačij, da ljudje pač ne hodijo več, niti otroci v gozd, da je zaradi tega ogrožena njihova osnovna kmetijska dejavnost.

Ljudje so o tem nehali govoriti, mnogi tudi ne prijavljajo več škode, pravijo da je to zanemarljivo, kar dobijo za odškodnino. Ni vredno, izgubili so zaupanje v to, da bo država poskrbela zanje tako, kot za žrtve napadov zveri poskrbi velika večina držav po svetu.

 

Moramo vedeti, mi smo sedaj čista izjema, v Evropi ni nobene države, kjer mora volk dvakrat napasti na istem dvorišču in ti moraš dokazati, da je bil isti volk, šele potem je zanesljivo zagotovljen odstrel. In to je skregano z vsako zdravo pametjo. Mi nismo zato, da se volkove in medvede iztrebi, nasprotno. Smo zato, da se v strnjenih gozdovih, kočevskih in snežniških, naj bo tam močna koncentracija  medvedov in volkov, tam se lahko delajo študije, itn. Drugi ljudje se lahko ukvarjajo s tovrstnim turizmom itn.

Po Sloveniji, kjer imamo razpršeno podeželje, razpršeno poseljenost, tam pa je ta koncentracija absolutno  prevelika, v mnogih predelih do 10 – 15 let nazaj sploh ni bilo teh velikih zveri in je treba v celoti zagotoviti, da se bodo ljudje lahko ukvarjali s kmetijstvom, turizmom, itn. Torej, naj bo koncentracija v strnjenih snežniških, kočevskih gozdovih, drugje pa, ljudje, če smo enakovredni, moramo imeti pravico do varnosti, do normalnega življenja in tudi uspešnega dela, če se ukvarjaš s kmetijstvom ali katerokoli drugo dejavnostjo. 
Izjava iz velikega intervjuja v posebni oddaji Aktualno, ki si ga lahko ogledate ali preberete tukaj

Veliki intervju o pereči kmetijski problematiki in zborničnih volitvah z Marjanom Podobnikom!

Pozdravljeni v posebni oddaji aktualno, ki jo pripravljam le nekaj dnevi pred volitvami v KGZS. Gre za organizacijo, ki zastopa javni interes, interes ...

Teme
volitve KGZS marjan podobnik
Zadnje objave
Marko Cigler, nagovor, 130-letnica SLS, programski kongres in predvolilno srečanje PoS
Marko Cigler, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, je v nagovoru poudaril: "Za povečanje samooskrbe, z hrano iz slovenskega podeželja za vse državljane je eno izmed temeljnih izhodišč za prihodnji razvoj Slovenije". Več o tem v nagovoru iz programskega kongresa, Celje, 12.4.2022  https://youtu.be/lhzHH8QioJQ 
SLOVENIJA IMA POTENCIAL, DA SE SAMA OSKRBUJE, VENDAR GA NE IZKORISTI
Franc Küčan pravi, da bi bila situacija s pšenico danes drugačna, če bi imeli v Sloveniji dobro politiko do pšenice in če bi v Gospodarski zbornici Slovenije bili odnosi urejeni: “V Sloveniji bi se danes lahko pogovarjali o približno 150.000 tonah pšenice, to je več kot 70 odstotkov samooskrbe. Ampak, ker se sprenevedamo, ker nam je cilj izigrati kmete, proizvajalce vse od leta 2007 oziroma 2008, ko so začeli hudi pritiski, je situacija takšna, kot je.” V celoti si članek preberite: https://maribor24.si/slovenija/dnevna-psenice-za-200-evrov-za-tono-vec-ne-bo
SKZ ZAHTEVA SKLIC IZREDENE SEJE SVETA KGZS
Društvo Slovenska kmečka zveza in Slovenska kmečka zveza pri SLS sta, zaradi skrajno kritičnih razmer v kmetijstvu in necelovitega ukrepanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s povišanjem cen energentov, semen, gnojil in sredstev za zaščito rastlin, v času epidemije covida-19, stanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov in dodatno še krize v Ukrajini, podali zahtevo za nujen sklic izredne seje Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Nastala situacija kmetom v številnih panogah ne omogoča niti pokrivanja osnovnih stroškov, kar peha v obup na tisoče slovenskih kmetov. »Zahtevamo, da se nemudoma opravi temeljita razprava ter sprejmejo sklepi, ki bodo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlade Republike Slovenije zahtevali takojšnje odločno ukrepanje v obliki razbremenitve kmetij in zagotovili dohodki za dostojno preživetje kmetij, kar je predpogoj, da se poveča tudi pridelave hrane, izboljša prehranska varnost in prepreči, da bi v primeru zapore meja prišlo v Sloveniji do lahkote, ki bi lahko ogrozila več sto tisoč ljudi,« opozarja predsednik Društva Slovenske kmečke zveze in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Miroslav Kosi. Predlog ministrstva ne zagotavlja rešitev Predlog ukrepa, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z dodelitvijo finančne pomoči kmetom ne bo dosegel predvidenega učinka, so prepričani v  Slovenske kmečke zveze pri SLS in utemeljujejo, da so bili izpuščeni številni kmetje, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi (pridelave in predelave) in različnimi storitvenimi dejavnostmi (reje živali, rastlinske pridelave, gozdarstvo), ki so ključnega pomena za delovanje in obstoj kmetije. »Prav tako z ukrepom dodeljena pomoč, ne odgovori na temeljne izzive krizne situacije zadnjih dveh let in je zgolj minimalen prispevek tistim, ki bodo pomoč prejeli. V velikem segmentu kmetij, ki jih predlagani ukrep sploh ne obravnava ima na opravljanje dejavnosti prevladujoči vpliv ravno cena energentov, ki je v času epidemije covid-19 povišana za 60 – 65 % in tudi več,« je jasen predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marko Cigler. Težave dodatno zaostrujejo razmere v Ukrajini Dodatno aktualne razmere zaostrujejo nastale razmere v Ukrajini, ki že vplivajo na ekstremno podražitvi cen žit na svetovnih trgih. »Pred nami je nova setev in žetev, ter žetev jesenske setve, kar pomeni dodaten pritisk na odkupne cene kmetijskih pridelkov, ki ne sledijo povišanju cen osnovnih surovin in ne sledijo povišanju cen končnih produktov v trgovinah. Odkupne cene pridelkov in proizvodov na kmetijah se morajo takoj dvigniti vsaj na naraven pokrivanja stroškov,« pojasnjuje Miroslav Kosi in dodaja, da slovenske cene za Evropskimi zaostajajo za vsaj 20 do 30 odstotkov, kar pa je glavni razlog, da kmetje ne pokrivajo stroškov pridelave in predelave.
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO
POŠTENO POSLOVANJE V VERIGI PRESKRBE S HRANO V Slovenski kmečki zvezi pri SLS (SKZ pri SLS) podpiramo izjavo za javnost, ki jo je posredoval varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Akcijska ponudba govejega mesa po izredno nizki ceni, po kateri tako kvalitetnega mesa z blagovno znamko IK Slovenija, ni mogoče pridelati/vzrediti, ima negativen vpliv na oblikovanje odkupnih cen v prihodnje, predvsem pa razvrednoti delo rejcev (pridelovalcev) ter tudi razvrednoti pomen kvalitetne, lokalno pridelane hrane kot strateške dobrine in vnaša dodatno nezadovoljstvo v odnose med deležniki preskrbe s hrano. Tako v interesu rejcev kot potrošnikov je, da je poznana sledljivost mesa in imajo tudi informacijo da so vsi deležniki v tej verigi poslovali pošteno ter da je tudi pridelovalec (v konkretnem primeru rejec) prejel pošteno plačilo za svoje blago. Izjavo si lahko v celoti preberete na povezavi: https://bit.ly/3fMDJmO
O omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravja prebivalcev
Odgovor Vlade RS na pobudo državnega svetnika DS RS in člana Slovenske kmečke zveze pri SLS Branka Tomažiča o omejitvi uporabe natrijevega nitrita (E250) v mesnopredelovalni industriji v korist splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev si v celoti lahko preberete na povezavi:https://bit.ly/3nnMYxU
POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI
 REPUBLIKA SLOVENlJA DRŽAVNI SVET  Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi na    POSVET O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI Ljubljana, 17. december 2021, ob 10. uri, dvorana Državnega sveta Republike Slovenije, Šubičeva 4. !!! Zaradi razmer v zvezi z epidemijo covid-19 je vstop v stavbo parlamenta omejen in mogoč izključno za vabljene ob upoštevanju pogojev PCT. Dogodek se bo snemal in ga boste lahko spremljali v živo na https://drzavnisvet.si/ in prek povezave na spletni strani S-TV Skledar (YouTube in Twitter)!!! Globalne razmere kažejo, da postaja hrana ključna geostrateška surovina in bo skupaj z vodo usmerjala prihodnost sveta. V pričakovanih negotovih razmerah nestabilne oskrbe s hrano na globalni ravni postaja vprašanje lokalne, regionalne in državne samooskrbe s hrano zelo pomembno. Znano je, da slovenska pridelava ne pokriva naših potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zastavlja se vprašanje, kako povečati prehransko varnost in tudi, ali jo je potrebno zapisati v našo Ustavo, kot smo to storili 2016 v primeru pravice do zdrave pitne vode. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že aprila 2020 obravnavala predlog pobude za dopolnitev Ustave s pravico do prehranske varnosti in predlagala njeno širšo obravnavo. Posvet je namenjen pridobitvi dodatnih mnenj in pripomb, ki bi se jih upoštevalo pri oblikovanju končnega predloga te pobude.   Vljudno vabljeni!   Cvetko Zupančič predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  PROGRAM POSVETA O PREHRANSKI VARNOSTI KOT STRATEŠKI DOBRINI 9.30 – 10.00 SPREJEM UDELEŽENCEV 10.00 – 10.05 OTVORITEV POSVETA Branko Tomažič, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.05 – 10.20 UVODNI NAGOVORI Cvetko Zupančič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 10.20 – 12.00 PREDSTAVITVE Branko Tomažič, državni svetnik Predlog pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti Prof. dr. Peter Raspor, dr. h. c. mult., uni. dipl. eng. HRANA: Narava vedno zmaga Ana Le Marechal Kolar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pomen vzpostavitve in delovanja prehranskih verig za zagotavljanje prehranske varnosti Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Vpliv epidemije COVID-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, Evropski ekonomsko-socialni odbor Izboljšanje trajnosti evropske verige preskrbe s hrano Srečko Ocvirk, državni svetnik, župan občine Sevnica Samooskrba v lokalni skupnosti Polona Rifelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Pomen prehranske varnosti za delovanje družbe in vloga blagovnih rezerv Anja Bolha, Zveza potrošnikov Slovenije Potrošnik ne sme ostati sam Sanja Lončar, Zavod za celostno samooskrbo Kako preprečiti lakoto 12.00 – 12.30 RAZPRAVA

Komentarji

Zdaj se predvaja
drustvoskz
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji