Če vas prosim,

da naštejete vse,

kar imate radi,

kako dolgo bi trajalo,

da bi navedli SEBE?

Raznovrstne oblike energij so v nas, so izven nas (daleč in blizu) in so okoli nas. Ljudje te energije čutimo ali ne, otipljemo ali ne, zaznavamo z zavedanjem ali ne. Energije so nadvse subtilne in spreminjajoče, zato jih običajni aparati ne zaznavajo, a vendar obstajajo ljudje, ki jih občutijo, zaznavajo in celo vidijo. Nekaj od tega se da naučiti, nekaj pa ne. Naš nivo percepcij je nadvse oseben in individualen.

Narodna galerija Viktorije (NGV), Melbourne v Avstraliji, je pred nekaj leti naročila umetniško delo, ki naj bi prikazovalo gibanje energij izven osebe. Umetniško delo je bilo predstavljeno na prvem trienalu NGV v letu 2017-2018 in zaradi priljubljenosti in dobrega sprejetja je postalo del stalne zbirke muzeja.

Interaktivna digitalna instalacija predstavlja vibracijske premike, ki ustvarjajo vrtince in posledično ti vrtinci ustvarjajo gibanje.

Ko se oseba premakne, sila deluje v tisto smer. Posledično nastane pretok. Ko se pretok pospeši, se zaradi razlike v  hitrostih toka danega okolja pojavi rotacija in pojav, ki ustvari vrtinec. Hitreje ko se oseba premika, večja je sila v tisti  smeri. Ko se oseba ustavi ali zapusti prostor instalacije, se tok ustavi in v prostoru ne obstaja nič.

Pretok v instalaciji je izražen kot kontinuum številnih delcev, interakcija med delci je dobro izračunana. Črte se izrišejo glede na sledi delcev. Kopičenje črt, ki predstavljajo instalacijo v sploščeni ponazoritvi, avtorji Team-Laba imenujejo  ultra-subjektivni prostor.

Energije lažje zaznavamo kot zvok. Zamisel je nastala na opazovanju premikanja vode, oceana. Vsak od delcev vode med premikanjem odda zelo kratek zvok. Če se veliko delcev neprekinjeno premika, se bodo kratki zvoki, ki jih oddaja vsak od delcev, združili in tvorili neprekinjeno glasbo. Različice v gibanju se rojevajo in se spreminjajo, a so nenehno pod vplivom gibanja ljudi.

Ocean predstavlja nadvse zapleten teren, kjer ni samo morje, ampak so tudi otoki, čeri, različne obale, kar povzroča razlike v hitrosti toka in nastajajo večji vrtinci. Vrtinci vrtinčijo ostanke organizmov potopljenih na dno oceana, in proizvajajo hranljivo morsko vodo, ki postane vir prehrane za rast planktona in neguje morsko življenje. Vrtinci torej prispevajo k obogatitvi oceana. Vrtinci so tisti, ki vnašajo kisik in hranijo življenja.

Ob doživetem opazovanju instalacije se poraja vprašanje: Koliko vsak do nas s svojo energijo vsakodnevno prispeva k hranjenju tistega, na kar trčijo naši vrtinci?

Instalacija nedvomno kaže na nov pogled, ki ga energije vstavljajo v smisel življenja.