»Daleč od oči, daleč od srca. Regije, ki so daleč od Ljubljane, so pogosto pozabljene,« je dr. Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje, skrb za regijo izrazil na današnjem posvetu o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da bomo dobili dober zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Da je lahko prezgodnje zapiranje premogovnika problematično, je opozoril tudi državni svetnik Franjo Naraločnik. Posvet je na pobudo Holdinga Slovenske elektrarne organiziral Državni svet Republike Slovenije.

 »S prenehanjem izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje se bo slovenska energetska samozadostnost z 80-odstotne znižala na približno 60-odstotno in naivno je misliti, da je proizvodnjo iz TEŠ preprosto nadomestiti z alternativnimi viri. Ni – saj ti viri ne le da niso zadostni, temveč predstavljajo tudi tveganje za stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Izziv, kako poskrbeti, da Slovenija po zaprtju Premogovnika Velenje ne bo še bolj uvozno odvisna, je, poleg okoljskega in social

Državni svet Republike Slovenije in skupina Holding Slovenske elektrarne vabita k videokonferenčni udeležbi posveta z naslovom Pogoji, ki jim mora biti zadoščeno za pravičen prehod iz premoga v Šaleški dolini, ki bo v petek, 7. maja 2021, ob 9. uri in bo potekal videokonferenčno iz dvorane Državnega sveta v Ljubljani. Več v priponkah.

VABILO

PROGRAM

UVODNI NAGOVOR GOSTITELJA

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije

UVODNI NAGOVOR SOORGANIZATORJEV: STALIŠČE TERMO DIVIZIJE HSE DO IZSTOPA IZ PREMOGA

dr. Viktor Vračar, generalni direktor, HSE, d. o. o. 
dr. Janez Rošer, generalni direktor, Premogovnik Velenje, d. o. o.

Panel A. POMEN VELENJSKEGA LIGNITA IN TEŠ ZA CENO ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA GOSPODINJSTVA IN GOSPODARSTVO V SLOVENIJI 

mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor
Blaž Košorok, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
Andrej Čuš, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 
Janez Tomšič, član uprave, SDH, d. d.
dr. Viktor Vrač

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in državna svetnika Cvetko Zupančič in Branko Tomažič so obiskali Zadružno zvezo Slovenije (ZZS). Na pogovoru, ki je bil namenjen zlasti krepitvi sodelovanja med Državnim svetom in predstavniki interesov slovenskega kmetijstva, jim je predsednik ZZS Borut Florjančič predstavil načrt aktivnosti zadruge v naslednjih nekaj letih, ki bo temeljil zlasti na digitalni transformaciji zadrug.

Sogovorniki so bili enotnega mnenja, da je hrana ključna za prihodnost in da smo kot država v preteklosti naredili veliko strateških napak ter zamudili številne poslovne priložnosti. Zadružna zveza Slovenije, ki prostovoljno združuje zadruge po vsej Sloveniji, se zaveda, da lahko le s povezovanjem poveča konkurenčnost svojih članov na širšem nacionalnem, evropskem in globalnem trgu. Opolnomočenje zadrug, nujna digitalizacija ter razvoj blagovnih znamk bodo tudi osrednja tema tradicionalnega letnega kongresa ZZS. Državni svet je kot zastopnik interesov kmetijstva v

Ker so letošnje leto pri obvladovanju epidemije novega koronavirusa zaznamovali izredni napori tako države, gospodarstva, civilne družbe kot tudi državljanov, smo se v Državnem svetu odločili, da praznik dela osvetlimo z zornega kota zaposlenih v zdravstvu, zlasti tistih, ki bodo praznike preživeli namesto doma, v (pre)obremenjenih bolnišnicah in enotah nujne medicinske pomoči. V imenu Državnega sveta je poslanico pripravil državni svetnik mag. Peter Požun, z njo pa želimo osvetliti spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci, organizirani v delavske organizacije, protestirali za osemurni delavnik, pravično plačilo in dostojno delo. Prvi maj je tekom desetletij postal praznik dela v večini držav, v Sloveniji pa ga celo praznujemo 1. in 2. maja. Praznovanje praznika dela kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali tudi v takratnih slovenskih deželah. Praznovanja, na katerih običajno zagorijo kresovi in se zberejo množice, žal tudi letos zaradi iz

Na svoji 23. izredni seji se je Državni svet seznanil z Osnutkom Predloga Načrta za okrevanje in odpornost ter po daljši vsebinskih razpravi podal k dokumentu pozitivno mnenje ter na predlog Interesne skupine delodajalcev dodatni amandma. Državne svetnice in državni svetniki pozitivno ocenjujejo aktivnosti Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in njeno vlogo koordinatorja pri pripravi končne verzije predloga dokumenta, ki naj bi ga Vlada RS poslala Evropski komisiji v potrditev predvidoma konec aprila 2021. V svojem mnenju Državni svet povzema mnenja in stališča, podana ob obravnavi osnutka predloga dokumenta na pristojni Komisiji za mednarodne odnose in evropske zadeve, zainteresirani Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesni skupini lokalnih interesov, zainteresirani Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, zainteresirani Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zainteresirani Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca se je 22. aprila 2021, na Kongresnem trgu v Ljubljani, udeležil sprejema z vojaškimi častmi ob uradnem obisku predsednice Helenske republike gospe Katerine Sakellaropoulou v Republiki Sloveniji. 

Foto: Zofija Hafner

Projekt Vseslovensko petje s srci že četrtič povezuje Slovence in Slovenke doma in po svetu. Organizatorji vabijo k skupnemu petju slovenskih pesmi, ki bo potekalo v petek med 10. in 11. uro. Letos pa bodo ospredju življenje, 30-letnica samostojnosti in 100- letnica smrti skladatelja Josipa Ipavca. Projekt bo uvod v poletni festival zborovskega petja Europa Cantat, v podpori projektu pa se je pridružil tudi Državni svet.

Skupna akcija Vseslovensko petje s srci bo 23. aprila, na dan svetega Jurija, ki prinaša "nov življenjski krog, zdravje in obilje v naše domove", so zapisali organizatorji, ki s skupnim prepevanjem slovenskih pesmi želijo povezovati vse generacije, vse družbene sloje doma in po svetu, negovati slovensko kulturo in jezik, krepiti nacionalno pripadnost, ustvarjati boljše vzdušje ter ozaveščati pomen slovenske glasbe in jo prenašati na mladi rod. Organizatorji spodbujajo, da zainteresirani v petek med 10. in 11. uro pojejo od doma, iz teras, balkonov, na delovnem mestu, v

Posvet o položaju študentov v Sloveniji v organizaciji Državnega sveta RS in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Udeležence je nagovoril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in opozoril, da je znanje edini osnovni kapital za napredovanje družbe in gospodarstva.

V nagovoru je predsednik DS @AlojzKovsca poudaril, da s posvetom želimo pokazati celovito sliko težav, ki pestijo študentsko populacijo. Obseg študentskega dela se je v času epidemije občutno zmanjšal, socialni krizi sta se pridružili zdravstvena in psihološka stiska. pic.twitter.com/70HL2hEWTz

— Državni svet (@DrzavniSvet) April 21, 2021

"Če najprej za oris pogledamo številke, lahko vidimo, da se je število študentov v Sloveniji od leta 2009 do letošnjega leta zmanjšalo s 115.000 na dobrih 75.000. Velik del zmanjšanja študentske populacije je šel na račun upravičene regulacije, to je omejevanja izkoriščanja statusa študenta, kar se je doseglo tudi z uvedbo centralizirane evidence v visokem šolstvu ter onemogočanjem zapo

Dvorana Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana / na daljavo

Na posvetu, ki ga prirejamo skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije bomo spregovorili o razlogih za vse slabši socialni in ekonomski položaj študentov. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je ukrepe za zajezitev virusa ves čas podpirala, vendar tudi opozarjala na sistemske težave, s katerimi se mladi srečujejo. Kot je opozorila, je za čas po epidemije nujno potrebno zastaviti sistem, ki bo mladim olajšal študij in omogočil čim lažji prehod v dostojno zaposlitev po zaključku izobraževanja. V ta namen so na ŠOS pripravili predlog Zakona za urejanje položaja študentov, ki naslavlja različne problematike, s katerimi se mladi danes srečujejo. V okviru tega procesa bomo na skupnem posvetu obravnavali različna področja študentskega življenja, od štipendijske in bivanjske politike do zdravja …

Več na http://www.ds-rs.si/?q=dogodki/posvet-o-polozaju-studentov-v-sloveniji.

Vabljeni k spremljanju posveta v živo preko portala www

Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana, je letos že 3. organizirala mednarodni velnes kongres, ki je sicer že dvakrat potekal v Državnem svetu.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je tudi letos nagovoril več kot 300 udeležencev, ki so zaradi slabih epidemioloških razmer, kongres spremljali prek videa na daljavo.

Letošnji kongres, ki poteka pod naslovom Duševni velnes kot izbira za dobro počutje, je razdeljen na dva dneva, udeleženci pa bodo lahko prisluhnili 32 predavateljem. Uvodni pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta RS, Alojza Kovšce.

V Ljubljani se bo ob 9. uri začel 2-dnevni 3. mednarodni Velnes kongres, ki bo potekal v živo na daljavo. Zvrstilo se bo več kot 30 uglednih govorcev na temo duševnega velnesa. 400 prijavljenih na kongres bo uvodoma pozdravil predsednik @DrzavniSvet @AlojzKovsca.#velnes pic.twitter.com/XrJ3tEMJzM

— S-TV Skledar (@skledar_tv) April 20, 2021

Foto in video: Milan Skledar /S-tv

Državni svetnik Danijel Kastelic, ki je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik negospodarskih dejavnosti za področje socialnega varstva, je predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in trenutno vodi Svet za invalide Republike Slovenije, dva mandata pa je bil podpredsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.

Zveza zastopa interese članstva neprekinjeno od leta 1969, ko se je na pobudo takratnih enajstih vizionarjev pod vodstvom pokojnega Ivana Peršaka začelo organizirano delovanje.
Letos so že drugič zaporedoma svoj praznik, 52 let delovanja zveze, zaznamovali razmeram primerno. Zaradi upoštevanja epidemioloških ukrepov, so se povezali s sodobno tehnologijo, a brez tistih pristnih stikov, ki jih osrečujejo z neposredno človeško toplino, je povedal predsednik Zveze Dane Kastelic. V mislih so se zazrli dve leti nazaj, ko jih virus še ni omejeval in ko so se na praznični dan s slovesno skupščino in spremljevalnimi dogodki spomnili na ustanovitev in uspešen razvoj organi

S plebiscitno odločitvijo leta 1990 smo se Slovenci odločili za samostojno pot. Pomladni meseci leta 1991 so bili pomembni za pripravo ustrezne zakonodaje, ki je tlakovala pot do samostojne države. Z vojaškega vidika sta bila sprejeta dva pomembna zakona, v marcu Zakon o služenju vojaškega roka, v teh dneh pa mineva 30 let od sprejetja Zakona o vojaški dolžnosti. Zakona sta bila ključna za slovensko naborništvo in sta omogočila 1. usposabljanje nabornikov v Teritorialni  obrambi in ne več v okviru JLA. Prvi naborniki so z usposabljanjem znotraj TO začeli mesec dni kasneje, 15. maja 1991.

To pomembno državotvorno dejanje bomo slovesno obeležili v ponedeljek, 19. aprila 2021, ob 15. uri v prostorih Državnega sveta RS. Ob tej priložnosti bo zbrane nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša.

Mediji bodo dogodek lahko spremljali neposredno v Državnem zboru ob upoštevanju vseh preventivnih priporočil za zajezitev epidemije covid-19. Varno spremljanje dogodka bomo zagotovili

Državni svet se je danes sestal na svoji 39. redni seji, na kateri je podprl več predlogov zakonov in obravnaval kar 22 pobud in vprašanj svetnikov.  Državni svet je potrdil pobudo Komisije za obrt, turizem in finance za sprejem predloga zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki je namenjen ureditvi problematike potrošniških kreditov nominiranih v švicarskih frankih oz. tistih, ki vsebujejo valutno klavzulo v švicarskih frankih, ki so bili sklenjeni v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Ob sklepanju teh kreditnih pogodb je obstajalo veliko neravnotežje med pogodbenima strankama, banke pa kreditojemalcev niso primerno seznanjale z nevarnostmi, povezanimi s spremembo tečaja. Nekaj let kasneje se je zaradi visokega povečanja vrednosti švicarskega franka nesorazmerno povečalo breme kreditojemalcev. Na to nevarnost so že v času, ko so v Sloveniji banke intenzivno tržile te kredite opozarjali re

Danes ob 13. uri bo potekala 39. redna seja Državnega sveta RS, na kateri bodo državne svetnice in državni svetniki poleg številnih pobud in vprašanj ter predlogov mnenj obravnavali Predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih - zakonodajna iniciativa.  

Več na http://www.ds-rs.si/?q=dogodki/39-seja-drzavnega-sveta-republike-slovenije.

Vabljeni k spremljanju seje v živo:

Državni svet je na današnji 22. izredni seji na predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti obravnaval predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (EPA 1634-VIII). Zakon je Državni zbor sprejel na 67. izredni seji 30. marca letos, državni svetniki pa so predlog odložilnega veta s 14 glasovi za in 19 glasovi proti zavrnili.

Minister Vizjak je v odgovoru predlagatelju veta izpostavil, da se z novelo zakona želi primarno zagotoviti potrebna sredstva za sanacijo vodotokov in da so očitki zavajajoči. Temu so v predstavitvi mnenj pritrdili zastopniki lokalnih interesov v ⁦⁦⁦@DrzavniSvet⁩ pic.twitter.com/ppOOG1OGqL

— Državni svet (@DrzavniSvet) April 6, 2021

Po mnenju predlagatelja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), EPA 1634-VIII sprejet brez strokovne obravnave, ki bi omogočila tehten razmislek o ključnih posegih na področju varstva voda in bi v javni razpravi zanje pridobila tudi širše družbeno soglasje. Zakon v 2. člen

Državni svet bo na današnji 22. izredni seji na predlog Interesne skupine negospodarskih dejavnosti obravnaval predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (EPA 1634-VIII). Zakon je Državni zbor sprejel na 67. izredni seji 30. marca letos.

Vabljeni k spremljanju V ŽIVO ob 11.00 uri:

foto in video: Milan Skledar / SKLEDAR TV

V 95. letu starosti nas je zapustil dr. Miha Tišler, prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji, pa tudi državni svetnik v prvem mandatu Državnega sveta, sicer pa velja za enega najuglednejših znanstvenikov 20. stoletja.

V svojem znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem sintezi, zgradbi in reakcijam heterocikličnih organskih spojin. Njegovi članki in razprave s tega področja – več kot 500 jih je – so sčasoma dosegli svetovni odmev, o čemer posredno priča tudi Tišlerjevo članstvo v evropski in newyorški akademiji znanosti, so zapisali mediji ob njegovem slovesu. Vseskozi je bil zagnan pri pedagoškem delu na ljubljanski Univerzi, napisal je več knjig in univerzitetnih učbenikov s področja organske kemije, v sedemdesetih pa je služil kot dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Leta 1991 je bil izvoljen za 38. rektorja Univerze v Ljubljani, to pa pomeni, da je bil na čelu naše najpomembnejše izobraževalno-raziskovalne ustanove v prvih letih po osamosvojitvi

Razvojni center Novo Mesto je v luči priprave nove pokrajinske zakonodaje za člane Sveta regije Jugovzhodne Slovenije pripravil predstavitev, ki je zaradi epidemioloških razmer potekala na daljavo, na kateri je poleg koordinatorja projekta Državnega sveta in članov pripravljalne strokovne skupine sodelovalo kar 21 lokalnih skupnosti. Župani in vodstva občin so po podrobni predstavitvi s strani predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in dr. Boštjana Brezovnika predstavili tako svoja stališča in odprte dileme. Skupno jim je bilo, da so pokrajine potrebne in da si z njimi lahko obetamo več avtonomije ter drznejše razvojne načrte.

V uvodu je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca predstavil proces priprave zakonskih podlag za ustanovitev pokrajin, dr. Boštjan Brezovnik pa ključne poudarke in novosti osnutka pokrajinske zakonodaje, ki je trenutno v javni razpravi med lokalnimi skupnostmi do 1. julija letos. Alojz Kovšca je poudaril, da je trenutna korona kriza pokazala, da bi Sloveniji

Staršem, ki bivajo z otrokom v bolnišnici, bo od zdaj pripadalo denarno nadomestilo

DZ je soglasno sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katero bodo starši, ki bivajo z bolnim otrokom v bolnišnici ali zdravilišču, upravičeni do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Poleg tega bodo starši v bolnišnici ali zdravilišču od zdaj lahko z bolnim otrokom brezplačno bivali do vključno njegovega 14. leta starosti, ne več samo do šestega leta.

Novela ZZVZZ-R, ki ureja sobivanje in nego otrok v bolnišnici, je bila na pobudo državnega svetnika mag. Petra Požuna pravkar soglasno sprejeta v Državnem zboru. https://t.co/plxxVQMxF6

— Državni svet (@DrzavniSvet) March 23, 2021

V nekaterih primerih bodo lahko starši v bolnišnicah ali zdraviliščih tudi ob starejših bolnih otrocih. V primerih težje okvare ali poškodbe možganov ali hrbtenjače, kronične bolezni in zdravljenja težkega zdravstvenega stanja je namreč ta meja postavljena na 18 let. Za otroke s posebnim

Skladno s strategijo cepljenja, ki jo je sprejela Vlada, so se predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, predsednik Vlade Janez Janša in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca v petek, 19. marca 2021, ob 13. uri, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani, cepili s cepivom AstraZeneca. 

Osnovni cilj strategije cepljenja je zmanjšati umrljivost zaradi COVID-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka koronavirusne bolezni pri posameznikih, razbremeniti zdravstveni sistem ter omogočiti ponoven zagon gospodarstva ter ponovno vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in ostale aktivnosti, ki so zaradi krize omejene. 

Video in foto: Milan Skledar