Na seji Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so obravnavali Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Obravnavali so še poročilo Računskega sodišča in Fiskalnega sveta za leto 2019. Pozornost so namenili tudi Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic epidemije COVID-19 in razpravljali o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 kot tudi o predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu RS v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19, ki ga je Vlada Republike Slovenije poslala Državnemu zboru v obravnavo in sprejem na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščen

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta: Odnos do staranja se spreminja prepočasi, kot država pa se mi zdi, da v tem zastojamo še malenkost bolj. Medtem ko smo osredotočeni na fiziološki proces staranja, zanemarjamo psihološkega. Prav zadnja kriza, ki so jo na svoji koži občutili zlasti najbolj ranljivi državljani v domovih za starejše, je dokaz več, da moramo te poglede, tako znanstvene kot politične in širše družbene, korenito spremeniti že v samem konceptu.

Foto: Milan Skledar
 

Predstavniki goriškega gospodarstva in lokalne samouprave, ki so hkrati tudi podpisniki peticije za urgentno reševanje gospodarske in socialne krize na Goriškem, so se sestali z državnimi svetniki, Alojzem Kovšco, Tomažem Horvatom, Mitjem Gorenščkom, Davorinom Terčonom, Bojanom Režunom, Oskarjem Komacem in Borisom Popovičem, z namenom, da skupaj pripravijo strategijo reševanja vse hujše gospodarske krize na področju Severne in Obalno-kraške Primorske, katere gospodarski sektor je pretežno odvisen od prihodkov s strani italijanskih državljanov iz obmejnih regij Furlanije - Julijske krajine in Benečije.  Na podlagi poglobljene razprave so se udeleženci odločili, da bo Državni svet pripravil tematski posvet z naslovom »Primorska po krizi COVID-19, sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi ukrepov«, ki bo kot prvi po zaustavitvi javnega življenja potekal v dvorani Državnega sveta 5. junija letos. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da smo se znašli v časovni stiski, zato je u

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in državni svetniki Mitja Gorenšček, Tomaž Horvat in Bojan Režun so se na mestni občini Nova Gorica, srečali z novogoriškimi gospodarstveniki. Rdeča nit srečanja, na katerem je bil osrednji gost predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, je bila: Rešimo GOriško, skupaj v boju s Covid-19.

Foto in video: Milan Skledar /S-tv

Foto in video: Milan Skledar /S-tv

V času izrednih razmer, ki jih je povzročila epidemija nove koronavirusne bolezni COVID-19, delovanje Državnega sveta ni zastalo. Resda smo z nekaterimi aktivnostmi  morali počakati, zlasti je bil okrnjen dialog s civilno družbo, saj smo morali v tem času odpovedati številne posvete in razstave. Je pa Dvorana Državnega sveta postala posebno prizorišče za komuniciranje z javnostmi o ukrepih za zajezitev in omilitev posledic epidemije. Državni svet je svoje delovanje prestavil iz dvorane na daljavo, preko videokonferenčnega sistema CISCO WEBEX. V tem času smo opravili 4 izredne in 2 redni seji. Tudi sicer so bili državne svetnice in svetniki močno vpeti vdružbeno  dogajanje, tako na lokalnem kot gospodarskem, sindikalnem in drugem nivoju. Več o tem v posebni številki KORONABILTENA Državnega sveta.

Prijetno prebiranje ...

Na današnji dan, pred 70-imi leti, se je rodil državnik dr. Janez Drnovšek, predsednik Predsedstva nekdanje Jugoslavije, predsednik Vlade in predsednik Republike Slovenije. V Zagorje se je vedno rad vračal in bil ponosen na svoj rodni kraj.
V spomin nanj se mu je s kratkim programom Glasbene Šole Zagorje, pred spomenikom v parku, poklonil župan Zagorja ob Savi in podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Matjaž Švagan, ki je poudaril da je bil dr. Janez Drnovšek zlasti velik človek z občutkom za pravičnost, medsebojno sodelovanje in  pogledom, usmerjenim v prihodnost.

Državni svetniki so na današnji 29. redni seji Državnega sveta RS kot ključne obravnavali spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki zvišuje starostno mejo otrok, ki so upravičeni do sobivanja z enim od svojih staršev v zdravstvenem zavodu v času svoje bolezni do dopolnjenega 15. leta.

Državni svetniki so po razpravi sprejeli predlog besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanja, ki med drugim enemu od staršev, ki sobiva ob hospitaliziranemu otroku za čas sobivanja, daje pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela. Poleg tega zakon zvišuje starostno mejo otrok, ki so upravičeni do sobivanja z enim od svojih staršev v zdravstvenem zavodu v času svoje bolezni, s 6 na do dopolnjenih 15 let. Trenutno postavljena starostna meja do vključno 5 let se namreč v praksi kaže kot prenizka. Pri sobivanju gre namreč za pravico otroka in ne starša, možnosti uresničevanja pravice pa morajo b

Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje počasi končuje svoje delo

Alojz Kovšca: "Če kdaj, nam pokrajine manjkajo prav v dani krizni situaciji …"

Na pobudo koordinatorja procesa ustanovitve pokrajin Državnega sveta je potekala še ena v nizu strokovnih razprav glede predloga pokrajinske zakonodaje. Na posvetu, ki je omogočal spremljanje in razpravo tudi na daljavo, je sodelovalo več kot 50 strokovnjakov iz različnih področij. Vsi so bili enotni, da je s procesom potrebno nadaljevati in da je prav pandemija novega koronavirusa pokazala še močneje na vrzeli obstoječega izrazito centraliziranega sistema upravljanja države. Gre za zelo kompleksno in obsežno zakonodajo, na katero v tem času ni bilo danih pripomb javnosti, zato bo le-ta služila kot podlaga za pripravo ocene finančnih posledic po resornih ministrstvih. Končni predlog strokovne skupine s finančno oceno naj bi bil oblikovan do naslednjega srečanja strokovne skupine, 18. junija, nato pa dan v širšo javno razpravo d

S spremembami zakona do nadomestila za starša, ki sobiva ob hospitaliziranemu otrok

Državni svetniki so na današnji 29. redni seji Državnega sveta RS kot ključne obravnavali spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki zvišuje starostno mejo otrok, ki so upravičeni do sobivanja z enim od svojih staršev v zdravstvenem zavodu v času svoje bolezni do dopolnjenega 15. leta.

29. redna seja Državnega sveta RS (Avtor: Milan Skledar)

Državni svetniki so po razpravi sprejeli predlog besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanja, ki med drugim enemu od staršev, ki sobiva ob hospitaliziranemu otroku za čas sobivanja, daje pravico do nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela. Poleg tega zakon zvišuje starostno mejo otrok, ki so upravičeni do sobivanja z enim od svojih staršev v zdravstvenem zavodu v času svoje bolezni, s 6 na do dopolnjenih 15 let. Trenutno postavljena starostna meja do vklj

Izjava državnega svetnika Mitje Gorenščka o vplivu in posledicah koronavirusa na gospodarstvo, 2020.

Video in foto: Milan Skledar

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je na pobudo župana Občine Miren-Kostanjevica Mauricija Humarja sprejel predstavnike lokalnega gospodarstva z namenom, da se seznani z akutno problematiko pešanja gospodarske in socialne moči goriške regije zaradi epidemije nove koronavirusne bolezni COVID-19 ter preuči možnosti za skupno iskanje hitrih in učinkovitih rešitev za izhod iz vse globje gospodarske in socialne krize, ki je še posebej močno prizadela območje ob meji z Italijo in gospodarske panoge, ki gravitirajo nanjo. Poleg župana Mauricija Humarja so se sestanka v imenu gospodarske pobude udeležili še Darko Velikonja kot predstavnik igralniškega turizma, Primož Černic s strani Območne Obrtne zbornice Nova Gorica in Tilen Majnardi kot strokovna podpora.

Pobudniki so opozorili, da je po propadu večjih industrijskih sistemov del goriškega gospodarstva, zlasti turizem in njegove spremljevalne panoge, v pretežni meri odvisen od prihodkov, ki jih ustvarjajo državljani Italije iz obmejnih

Spoštovani,

prvi maj, mednarodni praznik dela, letos dobiva še večje razsežnosti kot običajno. Praznik, s katerim častimo pravice in prizadevanja delavk in delavcev po vsem svetu, je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni. Kot tak predstavlja simbol mednarodne solidarnosti in je spomin na t.i. Heymarketske izgrede, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Ta dan je postal emblem boja za pravice delavcev po vsem svetu, a hkrati tudi glasen spomin na prizadevanja delavskih organizacij v boju za svoje pravice. Na Slovenskem smo med prvimi 1. maj začeli praznovati v zasavskih rudarskih revirjih, in sicer že leta 1890, bolj množično pa se je praznovanje razvilo v 20. stoletju.  Danes, ko se soočamo s pandemijo novega koronavirusa COVID-19, ta praznik prevzema še globlji pomen.

Število delovno aktivnih oseb se je v Sloveniji v zadnjem letu vztrajno povečevalo. Fenruarja smo beležili kar 898.250 delovno aktivnih oseb, kar je skoraj tri tisoč več kot pretekli mes

Državni svetniki pričakovano niso podprli vetov ter s tem prižgali zeleno luč za uveljavljanje interventne pomoči.

Na predlog skupine dvanajstih državnih svetnikov s prvopodpisanim Milanom Ozimičem so državni svetniki na svoji 14. izredni seji, ki je potekala na daljavo, obravnavali predloge odložilnih vetov na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, na Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in na Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2.

Vsi ti zakoni sodijo v sveženj urgentne pomoči državljanom in gospodarstvu, ki ga je pripravila in v nujni zakonodajni postopek vložila Vlada. Ker gre za res nujne zakonodajne predloge, je pomembno, da le-ti čimprej stopijo v veljavo. V ta name

Na 13. izredni seji Državnega sveta, ki je potekala v dvorani DS in videokonferenčno, so odločali o vložitvi oziroma opustitvi odložilnega veta na zadnji sveženj interventnih zakonov. Večina interesnih skupin je bila vsaj posredno vključena že v oblikovanje zakonskih rešitev in je bila tako z vsebino zakonov dobro seznanjena, zato se je tokrat pričakovala hitrejša obravnava.

13. izredna seja Državnega sveta, 29. aprila 2020

Čeprav so o zakonih že razpravljale interesne skupine in pristojne komisije Državnega sveta ter sprejele pozitivna stališča, pa je zaradi poslovniške nedoločenosti predsednik Alojz Kovšca predčasno zaključil 13. izredno sejo z ugotovitvijo, da državni svetniki kljub vsemu želijo ohraniti 7- dnevni rok za vložitev odložilnega veta na posamezne zakone iz zadnjega urgentnega svežnja pomoči za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa COVID 19.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se je začel uporabljati s 1. 6. 2018 je v 120. členu določil, da se morajo izvajalci, ki so do začetka uporabe tega zakona opravljali dejavnost gradbeništva in ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti po tem zakonu, v roku dveh let uskladiti z zahtevami iz 14. člena tega zakona. Ta pred izvajalce gradbenih del postavlja zahtevo, da za opravljanje dejavnosti gradbeništva, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, morajo imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del.

 
Že pred začetkom uporabe zakona so se pojavljala opozorila, da je prehodno obdobje dveh let prekratko. Ker primanjkuje strokovno usposobljenih kadrov bodo morali podjetniki, ki izvajajo gradbena dela, ali njihovi zaposleni, opravljati dodatno izobraževanje in dodatne izpite. V povprečju je za opravljanje mojstrskega ali delovodskega izpita potrebno 1,5 leta,

V dvorani Državnega sveta in prek video sistema Cisco Webex je 24. aprila 2020, potekala skupna izredna seja Komisije Državnega sveta za gospodarstvo. obrt, turizem in finance in Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Razpravljali so o predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo in o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije Covid-19. Državne svetnice in državni svetniki so oba predloga zakona soglasno podprli.

Foto: Milan Skledar

Predsednik DZ Igor Zorčič je danes objavil razpis nadomestnih volitev v državni svet. Volitve za predstavnika lokalnih interesov v tretji volilni enoti bodo potekale 18. junija. Izvoljeni državni svetnik bo na tem mestu nasledil Franca Kanglerja, ki v novi vladi opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve.

več na sta.si

Državni svet predlaga umik zakona o interventnem odstrelu medveda in volka iz zakonodajne postopka

Na predlog predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce je potekala 12. izredna in 3. korespondenčna seja Državnega sveta, na kateri so državne svetnice in svetniki odločali o umiku novele Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave iz zakonodajnega postopka.

Razlog za umik iz zakonodajne procedure, ki ga je podprlo 29 državnih svetnikov,  2 sta bila proti, je odločitev Ustavnega sodišča z dne 9. aprila 2020, da se omenjeni zakon razveljavi, saj ocenjuje, da se je z zakonskim predlogom, ki ga je v zakonodajni postopek vložil Državni svet, kršilo 3. člen Ustave o delitvi oblasti oz. da gre pri tem za neskladje s tem načelom. Kot so v odločbi še zapisali, Ustavno sodišče ni preizkušalo drugih zatrjevanih protiustavnosti s strani pobudnikov ocene ustavnosti, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Društva za ohranjan

Mitja Gorenšček, državni svetnik; v času, ko se soočamo s krizo, se čutimo še posebej odgovorni in poklicani, da skrbimo, da bodo ukrepi za blažitev krize, ki jih sprejema država, sorazmerni s težavami, ki jih kriza prinaša. Ves ta čas smo v tesnih stikih s podjetji, od katerih smo dobili mnogo informacij, prošenj in sugestij, kaj v tem času potrebujejo, ter le-te strnili v nekaj priporočil, ki smo jih posredovali tudi vladnim službam.