Državni svet vztraja pri protiustavnosti spremembe proračuna RS za 2022

Objavil/a Državni svet RS, dne 2022-09-21 ob 18:00:06

Državni svet se je na današnji 54. redni seji seznanil z več poročili in obravnaval odgovor Vlade RS glede ocene ustavnosti Spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2022, s katerim se ne strinja in vztraja pri vseh argumentih glede protiustavnosti.

Spomnimo, da je Vlada RS s sprejemom Spremembe proračuna za leto 2022 Državnemu svetu enostransko znižala višino proračunskih sredstev, iz katerih se krijejo stroški izvrševanja njegovih nalog, kar po mnenju Državnega sveta predstavlja kršitev 2. in 3. člena Ustave. Državni svet opozarja, da nerazumevanje Vlade RS in ministrstva za finance odločb Ustavnega sodišča vodi do začaranega kroga, ko nevladni proračunski uporabniki nimajo zagotovljenih zadostnih sredstev, bodisi za kadrovsko okrepitev bodisi za zagotavljanje dodatnih prostorskih zmogljivosti ali zagotavljanje sredstev za svoje tekoče delovanje. S tem se iz leta v leto kopičijo zaostanki, zmanjšuje njihova zmožnost za hitro odzivanje na ravnanje Vlade RS in nenazadnje zmanjšuje njihova vloga v sistemu zavor in ravnovesij, predvsem njihova nadzorna funkcija v razmerju do Vlade RS. Zato Državni svet vztraja pri vseh že podanih argumentih glede protiustavnosti Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in 3. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 v delu, ki se nanaša na finančne načrte neodvisnih ustavnih organov (Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic).

Na seji so se državni svetniki seznanili tudi s prednostnimi nalogami, ki jih bo Češka izvedla med predsedovanjem Svetu Evropske unije, in s poročilom Varuha človekovih pravic za leto 2021. Državni svet je poudaril pomen hitrega odzivanja Varuha na prejete pobude in podprl že večkrat dano priporočilo Varuha, da se vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Državni svet je opozoril tudi na nujnost hitrejšega sprejema Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami. Spodbudno pa je, da se je s pomočjo Državnega sveta uresničilo priporočilo Varuha in se je dvignila starostna meja, do katere je eden od staršev, ki sobiva z otrokom v bolnišnici ali zdravilišču, upravičen do nadomestila za čas zadržanja od dela. To pravico imajo zdaj starši do vključno 14. leta starosti otroka, v nekaterih primerih tudi dlje, medtem ko je bila prej starostna meja 5 let.

Državni svetniki so se na seji seznanili tudi s poročilom o državnih pomočeh v Sloveniji od leta 2017 do 2020, pri čemer so izpostavili, da bi dajalci pomoči morali bolj sistematično spremljati uspešnost na osnovi jasno določenih ciljev in kazalnikov za merjenje učinkov ter natančneje poročati o vsebini in učinkih porabe sredstev. Zato je po mnenju Državnega sveta potrebna posodobitev ureditve dodeljevanja državnih pomoči, ki bo zagotavljala večjo merljivost in učinkovito kontrolo državnih pomoči.

Na poročilo o delovanju Fiskalnega sveta za leto 2021 Državni svet ni imel večjih pripomb in se je z njim seznanil, prav tako kot s poročilom o delu Računskega sodišča v letu 2021. Pri tem je opozoril na potrebo po podrobnejši predstavitvi nekaterih tem, kot je na primer vprašanje transparentnosti skupnega javnega naročanja zdravil preko lekarniške zbornice, ki so zanimive tudi za širšo javnost in se dotikajo različnih problematik. Državni svet je opozoril tudi na potrebo po podrobnejši razlagi osnove za izračun nadomestila za bolniško odsotnost od dela, saj ni povsem jasno, kako jo Zavod za zdravstveno zavarovanje obračunava.

Seznanili so se še z revizijskim poročilom Računskega sodišča glede pravilnosti poslovanja Državnega sveta, ki je izdalo mnenje s pridržkom, in sprejeli spremembe Finančnega načrta Državnega sveta.  Imenovali so še predstavnika državnega sveta v Statistični sosvet za regionalne statistike, to je postal Oskar Komac, za nadomestnega predstavnika pa Bogomirja Vnučca. 

VPRAŠANJA IN POBUDE DRŽAVNIH SVETNIKOV

Državni svetniki so ponovno pripravili kar enajst različnih pobud in vprašanj, ki jih bo Državni svet posredoval pristojnim organom.

Dr. Matjaž Gams je podal pobudo, da bi dirigentu, pedagogu in pianistu Igorju Švari podelili najvišje državno odlikovanje za njegovo izjemno življenjsko delo posebnega pomena na področju slovenske kulture in umetnosti. Igor Švara letos praznuje 50-letnico umetniškega delovanja in je umetnik z najdaljšim stažem delovanja v zgodovini ljubljanske Opere. 

Dr. Marjan Maučec je na Upravo za varno hrano naslovil vprašanje, kako pogosto inšpekcijske službe izvajajo nadzor nad sledljivostjo in označevanjem mesa ter kakšne so ugotovitve tovrstnih nadzorov. Pojavljajo se informacije, da se na trgovskih policah prodaja meso kot slovensko, čeprav prihaja iz tujine.

Franci Rokavec je na ministrstvo za okolje naslovil pobudo, naj urgentno pristopi k ustreznim spremembam in dopolnitvam Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21). Ta zakon, ki se je začel uporabljati 4. 4. 2022, je poleg novega informacijskega sistema prinesel tudi množico sprememb v načinu evidentiranja nepremičnin. Geodetska podjetja in pisarne so bila na spremembe nepripravljena, ostala so brez prepotrebnih izobraževanj in navodil, zato je delo povsem zastalo,  kasneje so se pojavile še težave, ki izhajajo iz spremenjenega zakona. Ministrstvo za okolje in prostor naj zato preuči težave, s katerimi se srečujejo občine in na katere opozarjajo tudi pooblaščeni geodeti, odvetniki, notarji in sodišča, ter pripravi ustrezne spremembe ZKN.

Igor Antauer je ponovil pobudo za regulacijo poklica optometrista, s čimer bi skrajšali čakalne dobe in razbremenili zdravnike specialiste oftalmologije. Ta poklic je že bil vpisan v Bazo podatkov izvajalcev, ki je predhodnik sedanjega Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu, od koder je bil brez preverljivih razlogov in utemeljitve izbrisan. Taka ureditev Slovenijo uvršča med manjšimo evropskih držav, v katerih navedenih storitev ni omogočeno opravljati tudi optometristom, ki so usposobljeni za samostojno nudenje storitev v zvezi s primarno oskrbo vida, merjenjem dioptrije, predpisovanjem očesnih pripomočkov (korekcijskih očal, kontaktnih leč ter pripomočkov za slabovidne) ter svetovanjem o njihovi uporabi. 

Tudi Bojan Režun in Tomaž Horvat sta Vladi RS ponovno zastavila vprašanja glede zagotavljanja zadostnega števila zdravstvenih delavcev v mreži zdravstvenega varstva na primarni ravni s poudarkom na Severnoprimorski razvojni regiji (specifično po zdravstvenih domovih Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin). Razmere v regiji na področju zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki omogoča prvi stik z zdravnikom za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni, so iz dneva v dan bolj kritične.

Tomaž Horvat je na ministrstvo za infrastrukturo in Direkcijo RS za infrastrukturo predlagal, da se za zagotavljanje večje prometne varnosti čim prej uredijo cestna povezava od krožišča Grgar proti centru Čepovana, od križišča Solkan obvoznica do krožišča Grgar ter od krožišča Grgar do Lokvi. Z urejeno in varno prometno infrastrukturo se bo povečalo prometno dostopnost Trnovsko-Banjške planote oz. podeželja in s tem privlačnost tega območja tudi za mlajše generacije oz. spodbudilo poselitev podeželja. Ker je ustrezno urejena prometna infrastruktura pogoj za gospodarski razvoj, bo ureditev navedenih cestnih odsekov pripomogla tudi k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Trnovsko-Banjške planote.

Prav tako je dal pobudo, da se s posebnim zakonom vzpostavi samostojno, avtonomno in neodvisno institucijo Varuha otrokovih pravic. Nevladne organizacije v Sloveniji, ki delujejo na področju otrokovih pravic, namreč že leta opozarjajo, da Slovenija na navedenem področju še vedno ni udejanjila mnogih priporočil mednarodnih organizacij. Še vedno ni razvitih učinkovitih in otrokom poznanih ter prijaznih pritožbenih poti, medtem ko Varuh človekovih pravic Republike Slovenije ne prejema pobud za obravnavo ali pritožb neposredno od otrok ali mladostnikov.

Branko Tomažič je Vlado RS pozval, naj pripravi dolgoročno strategijo in nacionalni program celovite vodooskrbe v Sloveniji, ki bo naslovila strateške usmeritve za prilagajanje podnebnim spremembam na način, da bo ves čas zagotovljena zadostna oskrba prebivalstva s pitno vodo ter vodooskrba za kmetijstvo in gospodarstvo.

Davorin Trčon je ministrstvu za obrambo in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal, naj čim prej pristopijo k nakupu letala za gašenje požarov in  v okviru sanacije pogorelih gozdov na Krasu določijo večje površine za izvajanje ekstenzivne paše. Prav tako naj pripravijo zakonske rešitve in predloge spodbud proti zaraščanju prostora v bližini naselij. 

Danijel Kastelic je ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, naj pri pripravi javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2023 izračuna stroškov dela za programe na področju bivalnih skupnosti za invalide ne pogojuje s številom zgolj tistih uporabnikov, ki niso upravičenci do osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci. Javni razpis resda z ničemer neposredno ne omejuje izvajalcev socialnovarstvenih programov na področju bivalnih skupnosti za invalide, da v programe ne vključujejo tudi uporabnikov, ki imajo priznano pravico do osebne asistence, a določba o tem, kdaj se stroški dela priznajo in kdaj ne (ki je odvisna od števila uporabnikov v programu, ki niso upravičenci do osebne asistence), vseeno ustvarja precejšen pritisk na uporabnike oz. izvajalce.

Mag. Igor Velov je Vladi RS dal pobudo, naj takoj pripravi zakonske rešitve za kritje razlike med tržno in regulirano ceno zemeljskega plina ter uredi nevzdržno finančno situacijo za dobavitelje zemeljskega plina. Opozoril je, da regulirana cena glede na uredbo velja eno leta od 1. 9. 2022 naprej, prevalitev razlike v tržni in regulirani ceni na dobavitelje ali prepozno povračilo razlike v ceni pa bo pomenilo zanesljiv propad dobaviteljev v zasebni lasti. Tudi v primeru, da bi država dobaviteljem povrnila razliko v ceni, bi bilo treba za stabilnost poslovanja dobaviteljev mesečno zagotavljati likvidnostna sredstva na podlagi nastalih stroškov nakupa zemeljskega plina. Trenutna ureditev oz. ukrepi Vlade silijo dobavitelje v umik s trga, s čimer se uničuje zdrava konkurenca. Končnim potrošnikom pa to prinaša le še višje stroške ogrevanja, kar pa je glede na trenutne cene zemeljskega plina nevzdržno.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Ni komentarjev
Državni svet RS
Državni svet RS
Objavil/a 2022-09-21 18:00:06 (Sep 21, 2022)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Plečnikovo leto zaznamovali z razstavo »Jože Plečnik in Praga«
Državni zbor podprl novelo Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva
Posvet ob svetovnem dnevu živali
Posvet v Državnem zboru »Za boljšo prihodnost otrok«
Posvet ob svetovnem dnevu živali
20. podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
20. podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Posvet o ureditvi statusa in pravic oseb z gluhoslepoto
Posvet: ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto
Posvet: Ureditev statusa in pravic oseb z gluhoslepoto
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
Oktober 2022
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj