Ljubljana, 2. december 2023 - Obeležitev mednarodnega dneva invalidov ter oseb s posebnimi potrebami, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1992, je vsakoletna priložnost, da se tako odločevalci kot družba kot celota preizprašamo, ali smo naredili dovolj, da se v družbi nihče ne počuti izključenega in ali se osebam s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo zagotavlja enak položaj kot vsem drugim državljanom. Če smo iskreni, moramo priznati, da so ranljive skupine prebivalstva, med katere spadajo tudi invalidi, še vedno izpostavljene diskriminaciji in oviram, ki jim preprečujejo, da bi enakopravno uživale temeljne človekove pravice in svoboščine zapisane v že 75 let stari Splošni deklaraciji človekovih pravic.
Pravica do enakovrednega in enakopravnega vključevanja ter sodelovanja invalidnih oseb v družbi je zapisana tudi v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov. Slovenija je konvencijo leta 2008 ratificirala ter se s tem zavezala k njenemu uresničevanju. Kljub temu, da je od ratifikacije preteklo že petnajst let, invalidom v vsej njihovi raznolikosti še vedno ni omogočeno enakopravno sodelovanje v družbi. Zato si moramo tudi v prihodnje aktivno prizadevati za odstranjevanje ovir na področju izobraževanja, zaposlovanja, mobilnosti, neodvisnega življenja ter aktivnega sodelovanja na vseh področjih zasebnega, družbenega in političnega življenja z zavedanjem, da je vsak posameznik neskončni vir energije ter idej in ne le, da je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, zapisanih v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politični ali drugi nazor, narodno ali družbeno poreklo, premoženje, rojstvo ali katerokoli drugo okoliščino, temveč lahko tudi, če mu je to omogočeno, sooblikuje družbeno-ekonomski položaj in prispeva k razvoju družbe kot celote.
Konvencija o pravicah invalidov med drugim od držav podpisnic v skladu z mednarodnimi standardi zahteva tudi, da vsem invalidom zagotovijo pravno in dejansko uresničevanje volilne pravice, ne glede na to, ali so osebe s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo. Omejevanje volilne pravice, kjer sodišče oceni, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev, je v nasprotju s konvencijo, ocenjevanje in določanje, kdo je sposoben razumeti volitve, pa je tudi diskriminatorno.
V Državnem svetu bomo zato na plenumu 6. decembra 2023 razpravljali in odločali o zakonodajni iniciativi za črtanje drugega in tretjega odstavka 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ki osebam z intelektualno invalidnostjo preprečujeta udeležbo na volitvah. Verjamemo, da sta pravica do sodelovanja v političnem življenju in možnost sodelovanja v političnih procesih bistveni sestavini aktivnega državljanstva in temelj vsake demokratične družbe. Vsakdo mora imeti glas pri izbiri izvoljenih predstavnikov, katerih odločitve vplivajo na njegovo življenje.
Spoštovani,
ob mednarodnem dnevu iskreno čestitam vsem, ki vztrajate, tudi, ko je hudo in vas vabim, da skupaj gradimo enakopravno družbo za vse.
Predsednik DS RS Marko Lotrič
Foto: Suzana Lara Krause/DS.
Dec 02, 2023