Novo mesto, Šentjernej, 27. marec 2024 - Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič se je skupaj z državno sekretarko dr. Moniko Kirbiš Rojs in državnim svetnikom Bojanom Kekcem odpravil na že tretji regijski obisk, tokrat na Dolenjsko. Regija, ki je del jugovzhodne statistične regije, je dobro razvita in perspektivna z uspešnimi podjetji, mlajšim prebivalstvom in višjim BDP, stopnja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti pa sta med najnižjimi v državi. Državni svet želi pripomoči, da bi se dobre prakse jugovzhodne regije implementirale tudi v drugih delih Slovenije.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da z veseljem ugotavlja, da je ob gospodarskem razvoju na Dolenjskem prisoten tudi razvoj drugih družbenih sistemov, kot je izobraževanje: »Pozdravljam tudi Javni inšitut Rudolfovo, ki je eden redkih zunaj Ljubljane. Tam je zaposlenih že 40 strokovnjakov iz šestih različnih držav. To nakazuje, kako privlačno okolje postaja Dolenjska, ne samo za gospodarstvo, temveč tudi za izobraževanje ter tuje in domače talente. Ti bodo v regiji ostali takrat, ko bosta izpolnjeni dve stvari: sorazmerno dobre plače in stanovanja. To je ključ do uspeha za vse regije v Sloveniji.«
Na skupnem sestanku na Mestni občini Novo mesto, ki so se ga udeležili župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, županja Občine Trebnje Mateja Povhe, župan Občine Mirna Peč Andrej Kastelic, župan Občine Mirna Dušan Skerbiš, župan Občine Šmarješke Toplice mag. Marjan Hribar in župan Občine Škocjan Jože Kapler, so naslovili romsko problematiko, neustrezne prometne povezave, priložnosti za nadaljnji razvoj, pa tudi stališča do regionalizacije, za katero si prizadeva Državni svet.
Ena od večjih težav Dolenjske je romska problematika. Župani in predstavniki enajstih občin jugovzhodne Slovenije in Posavja so pred časom vložili paket štirih zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, z 31.500 podpisi volivk in volivcev. Državni svet je predlog zakona podprl, Državni zbor pa ga je zavrnil že na matičnem odboru. Na odboru za delo je bil ob zavrnitvi paketa zakonov sprejet sklep, da vlada in Državni zbor do konca leta pripravita zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko vprašanje, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo. Od 439 romskih otrok v Novem mestu, ki bi med letoma 2017 in 2021 lahko dokončali osnovno šolo, jih je devetletko zaključilo le 28, v srednjo šolo se jih je vpisalo izredno malo. »Ta problematika zadeva celotno območje regije, čeprav je nimajo v vseh občinah. Po zavrnitvi štirih sistemskih zakonskih predlogov iščemo pot, kako naprej, največ možnosti vidimo v Državnem svetu. Tukaj je tudi predsednik Državnega sveta že naredil prve korake pri tem, da bo poskušal biti neke vrste mediator, koordinator med poslanskimi skupinami, da bi našli minimalni skupni imenovalec, po tem, ko vladna koalicija, kljub temu, da je predlog zakonodajnih sprememb najavila do novega leta, ni naredila ničesar,« je poudaril župan Novega mesta Gregor Macedoni. Januarja so občine z evidentiranimi romskimi naselji v Trebnjem podpisale sporazum, s katerim so se zavezale k namenski porabi sredstev, ki jih kot občine, kjer živijo Romi, prejmejo od države. Gre za približno osem milijonov evrov. Denarja, ki ga prejmejo občine, je sicer premalo, da bi lahko reševale vsa vprašanja, povezana z Romi.
Delegacija in predstavniki občin so spregovorili tudi o vzpostavitvi pokrajin: »Rdeča nit delovanja Državnega sveta je ustanavljanje pokrajin. Pokrajine bi zaživele na način, da se občine povežejo v neko celovito enoto in nato na lokalni ravni rešujejo tiste stvari in naloge, ki se ne morejo reševati z državne ravni. V Novem mestu so lep primer skupne občinske uprave, to je smer pravega razvoja. Na ta način se stroški in znanje skoncentrirajo na enem mestu, uporablja pa jih celotna regija,« je poudaril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Macedoni je ob tem povedal, da je prometna infrastruktura, kljub temu, da je razmeroma dobra, v Novem mestu neustrezna glede na potrebe gospodarstva in prebivalstva: »Tretja razvojna os je izredno pomembna za Novo mesto in za ohranjanje konkurenčnosti uspešnega gospodarstva, tukaj si želimo čimprejšnjega začetka, na drugi strani pa tudi umeščanje in razvoj železniških povezav, ki bi omogočale dostopen in kakovosten potniški železniški promet. Stvari se tukaj ne premikajo tako, kot si želimo. Država je v minulih dveh letih pozabila na razvoj državne cestne infrastrukture v naši regiji. Ministrici Alenki Bratušek sporočamo, da Dolenjska ni siva cona, da obstajamo tudi mi. Razumemo, da so bile lani prioriteta poplavljena območja, vendar si tudi mi želimo nadaljevati obljubljene projekte, jih realizirati in načrtovati nove. Dolenjska ne more biti samo tista, ki bo polnila državni proračun, pričakujemo, da bo razvoj regije podprt tudi na sistemski ravni.« Po njegovem mnenju so nujne tudi naložbe v nove proizvodno-logistične prostore in opremo, razvoj oskrbovalnih verig in konkurenčnost. Vlada Republike Slovenije je sicer konec minulega leta sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za nadgradnjo dolenjske železniške proge na odseku Novo mesto – Ivančna Gorica do leta 2040, in sicer od vključno železniške postaje Birčna vas pri Novem mestu do železniške postaje Ivančna Gorica, v skupni dolžini 44 kilometrov.
Zbrane izzive bo Državni svet v obliki pobude naslovil na Vlado RS.
Po novinarski konferenci in obisku občine si je delegacija ogledala novo nagrajeno Štukljevo brv čez Krko, namenjeno kolesarjem in pešcem. Ta je dobila ime po velikem človeku, športniku, olimpioniku in Novomeščanu Leonu Štuklju, njena posebnost pa je ta, da se pne čez reko 11 metrov nad gladino brez podpornih stebrov.
Delegacija si je ogledala tudi dve uspešni dolenjski podjetji. Eno izmed največjih slovenskih podjetij Revoz, d. d., je edini proizvajalec avtomobilov in vrsto let tudi njihov največji izvoznik s 65-letno tradicijo proizvodnje vozil in približno 1400 zaposlenimi. Podjetje se lahko pohvali z najsodobnejšo robotizacijo in digitalizacijo proizvodnih procesov in proizvodno zmogljivostjo 220 tisoč vozil na leto. Svoje poslanstvo uresničuje znotraj največje svetovne avtomobilske zveze – Renault Nissan Mitsubishi. V Novem mestu nastajajo Renaultovi modeli clio, twingo in električno vozilo twingo electric.
Delegacija je obiskala tudi vinsko klet Colnar, ki ponuja kakovostno, nagrajeno slovensko vino. Pri obdelavi vinogradov uporabljajo metode biodinamike in naravna gnojila. Na 9 hektarjih vinogradov obdelujejo 90.000 trt na štirih različnih legah. Pohvalijo se lahko s trikratnim nazivom Kralja Cvička v letih 2008, 2014 in 2022 ter z bronasto medaljo za Cviček na Decanterju leta 2019. Prejeli so tudi zlato medaljo za vino Rosé, letnik 2018. Njihova nova vinska klet je edina zero waste (brez odpadkov in okolju škodljivih snovi) vinska klet v Evropi, tudi elektriko za lastne potrebe pridelajo s svojo sončno elektrarno.
Obisk so zaključili v šentjernejskem podjetju L – TEK, d. o. o., ki že vrsto let uspešno zagotavlja visoko-kakovostne storitve proizvodnje elektronskih vezij. Podjetje v družinski lasti po zaslugi tehnoloških inovacij že od vsega začetka uživa ugled specializiranega podjetja, usmerjenega v raziskave, razvoj in proizvodnjo elektronskih modulov, elektromehanskih komponent in programskih rešitev za raznovrstne panoge. Ukvarjajo se z izdelavo kompleksnih visokotehnoloških proizvodov majhnih in velikih serij.
Foto: Benjamin Beci/DS.
Mar 28, 2024