Ljubljana, 17. april 2024 – Državni svetniki so na 16. redni seji med drugim obravnavali Predlog energetskega zakona (EZ-2), Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-T) in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju – zakonodajna iniciativa.
Državni svetniki so obravnavali in podprli dopolnjen predlog energetskega zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo v osnovni različici predložila Vlada Republike Slovenije. Obravnavani predlog zakona je del paketa energetske nacionalne zakonodaje, ki v procesu posodobitve sledi strukturi pravnega urejanja energetskih vsebin na ravni EU. Večina predlaganih rešitev že zdaj velja v okviru trenutno še veljavnega Energetskega zakona (EZ-1), obenem pa se obstoječa zakonska ureditev dopolnjuje glede posameznih vsebin, ki so se izkazale kot pomanjkljive oziroma zahtevajo prilagoditev novim ciljem na energetskem področju. Državni svet je ugotovil, da sta predlagatelj zakona in matično telo Državnega zbora upoštevala pripombe Zakonodajno pravne službe Državnega zbora in predloge reprezentativnih združenj občin, kmetijskih in gospodarskih interesnih združenj ter drugih zainteresiranih deležnikov in z amandmaji izboljšala vsebino predloga zakona na način, da med drugim ne vsebuje več določbe, ki je omejevala rabo trdnih in tekočih goriv v novogradnjah v strnjenih naseljih.
Državni svetniki so pod 4. točko dnevnega reda obravnavali novelo Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-T), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev Državnega zbora s prvopodpisano poslanko Jelko Godec. Državni svetniki predloga zakona niso podprli.
V nadaljevanju seje je Državni svet obravnaval in podprl Dopolnjen predlog resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029 (ReNPPND24–29), ki predstavlja strateški dokument, pripravljen na podlagi 11. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini in določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik na področju preprečevanja in zmanjševanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Pripravljen je za šestletno obdobje in prvič združuje dve področji – nasilje v družini in nasilje nad ženskami zaradi izrazite statistične povezanosti med njima. Namen predlagane resolucije je prepoznava ključnih področij, na katerih se zaznava, da bi jih bilo treba spremeniti ali izboljšati, ter opredelitev ciljev in ukrepov, s katerimi se bo doseglo izboljšave. Državni svet je ob tem pozval predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju obravnave dopolnjenega predloga resolucije proučijo in pri končni različici resolucije upoštevajo konkretne predloge in pripombe, ki so jih podali Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Državni svet je na pobudo državne svetnice Lidije Jerkič obravnaval zakonodajno iniciativo - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju. Pobudnica zakonodajne iniciative je pojasnila, da je bila zakonodajna iniciativa pripravljena na predlog Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, ki na podlagi dolgoletnih izkušenj na področju zasebnega varovanja ugotavlja pomanjkljivosti ter da je namen predloga zakona izboljšanje položaja delavcev, ki opravljajo neposredne naloge varovanja. Predlaga se, da je pogoj za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, da ima izvajalec poravnane davke in obvezne prispevke ter da mu v določenem obdobju niso bile izrečene pravnomočne globe zaradi kršitve delovnopravnih obveznosti. Največji naročnik storitev zasebnega varovanja je država oziroma posamezna ministrstva, pri čemer izbira izvajalca varovanja največkrat sloni na »najnižji ceni«, ki zaposlenim ne zagotavlja niti minimalne plače. Predlog zakona zato vsebuje določbo, v skladu s katero bi morala pogodba o varovanju, sklenjena z državo, samoupravno lokalno skupnostjo ali pravno osebo, v kateri ima država ali samoupravna lokalna skupnost prevladujoč vpliv, vsebovati obveznost imetnika licence, da bo delavcem, ki bodo na podlagi pogodbe o varovanju izvajali naloge zasebnega varovanja, določil osnovno plačo najmanj v višini minimalne plače, skupaj z dodatki in povračili, kot jih določajo predpisi. Z namenom izboljšanja standardov opravljanja dejavnosti zakonodajna iniciativa predlaga tudi spremembo pogojev za pridobitev službene izkaznice (za varnostnika se zahteva najmanj IV. stopnja izobrazbe in obvladanje slovenskega jezika na stopnji B2, za varnostnika nadzornika, operaterja VNC in varnostnika telesnega stražarja pa se določa pogoj dosežene V. stopnje izobrazbe). Interesna skupina delojemalcev je zakonodajno iniciativo podprla. Interesna skupina delodajalcev zakonodajne iniciative ni podprla, saj meni, da spreminjanje ZZasV-1 brez vključitve vseh deležnikov in brez socialnega dialoga, ni sprejemljivo. Prav tako po mnenju Interesne skupine delodajalcev ni sprejemljivo, da se morebitne kršitve delavskih pravic pri posameznih izvajalcih zasebnega varovanja rešujejo s spremembo zakona namesto s krepitvijo sistema inšpekcijskega nadzora oziroma s kolektivno pogodbo znotraj sektorja. Opozorili so še, da bo predlagani dvig zahtevane stopnje izobrazbe vplival na širok krog oseb, ki so zaradi nizke dosežene stopnje izobrazbe težje zaposljive. Po mnenju Interesne skupine delodajalcev pobuda ni prišla ob pravem času, saj je v pripravi nova Strategija zasebnega varovanja. Državni svet po razpravi zakonodajne iniciative ni sprejel.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
• pobudo državnega svetnika mag. Marka Zidanška glede zagotavljanja sistemskega financiranja radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena, in sicer: »V okviru novega Zakona o medijih, ki je v pripravi, naj se zagotovi sistemsko financiranje radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena«. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Ministrstvo za kulturo, podprli;
• pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš za dopolnitev Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov z delovnim mestom logoped-surdopedagog na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer: »Dopolni naj se Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov na področju vzgoje in izobraževanja z delovnim mestom logoped-surdopedagog tako, da bo ta poklic definiran kot samostojen, njegovo vrednotenje pa primerljivo z drugimi področji«. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, podprli;
• vprašanje in pobudo državnega svetnika Danijela Kastelica glede prenosa paralimpijskih iger v Parizu 2024 na Radioteleviziji Slovenija, in sicer: »Kakšno je stališče Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega Ministrstva za kulturo glede odločitve javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, da se v Programsko produkcijski načrt za 2024, ki sicer vključuje prenos olimpijskih iger v Parizu 2024, ne vključi tudi prenosa paralimpijskih iger v Parizu 2024, ob zavedanju, da je neizvedba prenosov obeh prej naštetih dogodkov diskriminatorna z vidika zagotavljanja enakih možnosti vsem državljanom, da spremljajo nastope slovenskih športnikov in parašportnikov na tako pomembnih mednarodnih športnih dogodkih? in Vlada Republike Slovenije in pristojno Ministrstvo za kulturo naj v sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenija storita vse, da se bo v okviru televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija prenašalo vsaj otvoritev in nastope slovenskih udeležencev paralimpijskih iger v Parizu 2024«. Državni svetniki so vprašanje in pobudo, naslovljeni na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo, podprli;
• vprašanje državnega svetnika Petra Dermola glede predčasnega zaprtja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj oz. izločitve termodivizije iz skupine Holding Slovenske elektrarne in prenosa na novo družbo, in sicer: »Ali sta Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za finance seznanjena z načrti Holdinga Slovenske elektrarne glede obratovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in kako se ti ujemajo z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je bila sprejeta leta 2022?«. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za finance, podprli;
• vprašanje in pobudo državnega svetnika Dušana Strnada glede odpovedi prenosa 53. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični s strani Radiotelevizije Slovenija, in sicer: »Kakšno je stališče Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za kulturo glede odločitve Radiotelevizije Slovenija, da ne bo več zagotavljala neposrednega televizijskega prenosa tradicionalnega, letos že 53. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični?« in »Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo naj v sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenija omogočita prenos 53. Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, saj je slednje ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj navedene prireditve ter nadaljevanje že več kot petdesetletne tradicije slovenske zborovske pesmi in ljudske glasbe«. Državni svetniki so vprašanje in pobudo, naslovljeni na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo, podprli;
• pobudo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za nadzor učinkovitosti neposrednih plačil v kmetijstvu v smislu večje samooskrbnosti in prehranske varnosti, in sicer: »Računsko sodišče Republike Slovenije naj kot vrhovna neodvisna revizijska institucija, ki nadzira celotno porabo javnih sredstev, v okviru svojih pooblastil preveri, ali so sredstva za ukrepe neposrednih plačil v kmetijstvu dovolj učinkovita za zagotavljanje cilja prehranske varnosti in samooskrbe«. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Računsko sodišče Republike Slovenije, podprli;
• pobudo državnega svetnika Ivana Megliča za izboljšanje poslovanja izvajalcev institucionalnega varstva starejših, in sicer: »Z namenom izboljšanja poslovanja izvajalcev institucionalnega varstva starejših naj se: podaljša regulacija cene zemeljskega plina, stopnja DDV za energente ponovno zniža na 9,5 %, s strani Ministrstva za solidarno prihodnost pokrije del zvišanih materialnih stroškov in storitev za leto 2023 tako, kot je to veljalo za leto 2022, zagotovi več spodbud pri zaposlovanju ter hitrejše in poenostavljene postopke zaposlovanja tujcev«. Državni svetniki so pobud, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli.
Državni svetniki so obravnavali še Predlog Sklepa k Zaključkom posveta Nova odkritja in priložnosti uporabe konoplje v medicini in industriji in Predlog Sklepa k Zaključkom posveta Nujnost oblikovanja prožnega nacionalnega okolja za izobraževanje kadrov na področju informacijske varnosti.
Apr 17, 2024