Ljubljana, 15. maj 2024 – Državni svetniki so na 17. seji med drugim obravnavali Predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2023, Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2023 in pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča in Bojana Kekca glede načrtovanja in izvajanja ukrepov za krepitev konkurenčne sposobnosti in razvojne moči Dolenjske.
Državni svetniki so obravnavali in podprli Dopolnjen predlog resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJE). Državni svet ob tem ugotavlja, da dopolnjen predlog resolucije predstavlja prvi programski dokument z oceno stanja in opredelitvijo politike na področju razvoja jedrskega programa, ki bo pomembno pripomogel k učinkovitejši pripravi na izvedbo projekta bloka 2 Nuklearne elektrarne Krško. Ob podpori dopolnjenemu predlogu resolucije Državni svet poudarja, da je raba jedrske energije v kombinaciji z obnovljivimi viri energije pogoj za zagotovitev stabilne oskrbe gospodinjstev in gospodarstva z električno energijo in s tem nadaljnjega razvoja Slovenije. Državni svetniki so ob obravnavi opozorili tudi na dolgotrajnost postopkov umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in s tem povezano dolgotrajno sprejemanje državnega prostorskega načrta. Slednje je po oceni državnih svetnikov povezano tako z vlogo civilnih iniciativ v prostorskem načrtovanju kot s preobilico birokratskih ovir in odsotnostjo učinkovitega medresorskega usklajevanja. Zato državni svetniki pozivajo, da se za namen pravočasne nadgradnje elektroenergetskega sistema s širitvijo jedrskega programa in v izogib zamudam pri pripravi in izvedbi projekta JEK2, z ustreznim zakonodajnim okvirom naslovi vse izzive, ki bi lahko vodili v dolgotrajno umeščanje projekta JEK2 v prostor. Predlog resolucije sta pred odločanjem na plenumu Državnega sveta v njeni osnovni različici obravnavali in podprli pristojna Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter zainteresirana Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
Državni svet se je seznanil s Poročilom o delu Državne revizijske komisije za leto 2023, iz katerega je med drugim razvidno, da so bili v letu 2023 zahtevki za revizijo vloženi v 180 primerih postopkov javnega naročanja in da je Državna revizijska komisija v letu 2023 rešila 157 zahtevkov za revizijo. Največ zahtevkov za revizijo je bilo pri naročnikih iz Osrednje slovenske regije in pri organih Republike Slovenije, sledijo javni zavodi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti. Iz poročila je razvidno tudi, da je skupna vrednost javnih naročil, v zvezi s katerimi je Državna revizijska komisija odločala v zahtevkih za revizijo, leta 2023 znašala 1,8 milijarde evrov. Najpogosteje obravnavani prekrški na strani ponudnikov v postopku so bili podaja neresnične izjave ali ponarejene listine, pri naročnikih pa oddaja javnega naročila brez izvedbe ustrezne vrste postopka in drobljenje javnih naročil. Državni svet je v sprejetem mnenju k poročilu izpostavil, da zaradi konkurence na trgu ponudniki v razpisni dokumentaciji naročnikov ali v njihovih končnih odločitvah velikokrat iščejo tudi najmanjše napake ali anomalije, da lahko izpodbijajo postopek izbire ponudnika in zahtevajo revizijo postopkov. Vse to lahko podaljša postopke izvajanja javnih naročil ali prisili naročnika k izbiri dražjega ponudnika.
Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2023, ki ga je ocenil kot kakovostno, dobro strukturirano, pregledno, informativno in zelo uporabno. Poročilo Zavoda je po mnenju Državnega sveta tudi odlična podlaga za pripravo napovedanih sprememb zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot pozitivno Državni svet izpostavlja dejstvo, da je, ne glede na dolgoživost naše družbe, finančna slika pokojninske blagajne spodbudna, kar je med drugim posledica višje stopnje gospodarske aktivnosti in posledično delovne aktivnosti prebivalstva. Državni svet kot pomemben podatek v poročilu Zavoda za leto 2023 izpostavlja tudi bistveno povečanje števila izdanih izvedenskih mnenj v primerjavi z letom 2022 (leta 2023 jih je bilo izdanih 66.106, kar je 19,9 odstotka več kot leta 2022), pri čemer Zavod kot drugi najpogostejši razlog za oceno invalidnosti po Mednarodni klasifikaciji bolezni, za še vedno prevladujočimi boleznimi mišično-skeletnega sistema (28,2 odstotka vseh bolezenskih stanj), navaja bolezni duševnih in vedenjskih motenj (10,8 odstotka vseh bolezenskih stanj). Navedeni podatek bi nas po oceni Državnega sveta kot družbo moral resno skrbeti, navedeno problematiko pa bi bilo treba bolj aktivno naslavljati, na kar sta sicer pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Državni svet opozorila že večkrat.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
• pobudo in vprašanje državnega svetnika Marka Staroveškega glede rekonstrukcije Litijske ceste ter rekonstrukcije križišča Litijske ceste s Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah, in sicer: »Čim prej naj se pristopi k rekonstrukciji Litijske ceste, odsek R3-645/1188 Ljubljana (Litijska) v smeri R3-645/1189 Zadvor in križišča Litijske ceste s Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah« in »Kdaj bo izvedena rekonstrukcija Litijske ceste na odseku R3-645/1188 Ljubljana (Litijska) v smeri R3-645/1189 Zadvor (od Gostišče pri Micki do križišča Litijske ceste s Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah), ter križišča Litijske ceste s Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah?«. Državni svetniki so pobudo in vprašanje, naslovljeni na Ministrstvo za infrastrukturo in na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, podprli;
• pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča in Bojana Kekca glede načrtovanja in izvajanja ukrepov za krepitev konkurenčne sposobnosti in razvojne moči Dolenjske, ki se je oblikovala na osnovi regijskega obiska Dolenjske z dne 27. marca 2024. Delegacija Državnega sveta se je v okviru regijskega obiska srečala z županjo in župani občin Novo mesto, Straža, Trebnje, Mirna Peč, Mirna, Šmarješke Toplice in Škocjan ter predstavniki gospodarstva z namenom seznanitve z razvojnimi izzivi Dolenjske in pobudami dolenjskih občin in gospodarstva. Pobudo, ki se glasi: »Vlada Republike Slovenije naj pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za razvoj Dolenjske, ki je del regije Jugovzhodna Slovenija, sledi naslednjim predlogom in pričakovanjem dolenjskih občin in gospodarstva: 1. Vlada naj čim prej v zakonodajni postopek predloži obljubljeno zakonsko ureditev, ki bo naslovila romsko problematiko na območju občin Jugovzhodne Slovenije. 2. Aktivnosti za ustanovitev nove javne univerze s sedežem v Novem mestu naj se pospešijo in v Državni zbor posreduje predlog sklepa o njeni ustanovitvi. 3. Prenova in modernizacija dolenjske železniške infrastrukture ter njeno umeščanje v prostor naj se pospeši. 4. Sistem financiranja občin naj zagotovi, da se ustvarjeni prihodki vrnejo v lokalno okolje, medtem ko se finančna izravnava za razvojno šibkejše občine zagotavlja iz državnega proračuna. 5. Vlada in v njenem okviru Ministrstvo za pravosodje naj čim prej zagotovi vse za prenos zemljišča na območju Lanšpreža na Občino Mirna, ki ga bo namenila dejavnostim, vezanim na čebelarstvo. 6. S spremembo prostorske zakonodaje naj se pospeši postopek sprejemanja občinskih prostorskih aktov in njihovih sprememb.« Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado RS, podprli;
• vprašanje in pobudo državnega svetnika Leopolda Pogačarja glede časovnice načrtovanih obnovitvenih del na Prešernovi rojstni hiši v Vrbi v obdobju 2024–2025 in predstavitve projekta prebivalcem Vrbe, in sicer: »Kakšna je časovnica načrtovanih obnovitvenih del na Prešernovi rojstni hiši v Vrbi v obdobju 2024–2025, vključno z datumom začetka in predvidenim trajanjem del?« in »Projekt celovite obnove Prešernove domačije naj se predstavi prebivalcem Vrbe«. Državni svetniki so pobudo in vprašanje, naslovljeni na Ministrstvo za kulturo, podprli.
Državni svetniki so obravnavali še Predlog Sklepa k Zaključkom posveta Finančna avtonomija slovenske lokalne samouprave in Predlog Sklepa k Zaključkom posveta Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanja.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
May 15, 2024