Ljubljana, 18. september 2024 – Državni svetniki so na 20. seji Državnega sveta Republike Slovenije med drugim obravnavali Predlog mnenja k noveli zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper in Predlog mnenja k predlogu novega zakona o letalstvu ter ugotovili, da je Andreju Poglajnu z dnem potrditve mandata poslanca Državnega zbora (5. 9. 2024) prenehal mandat člana Državnega sveta.
Državni svetniki so sprejeli pozitivno mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT-A) – skrajšani postopek. Predlog zakona vzpostavlja pravno podlago, ki družbi 2TDK, d. o. o., omogoča investitorstvo tudi v vzporedni levi tir na trasi železniške proge Divača–Koper. Državni svet še posebej pozdravlja predlog o ureditvi kolesarske infrastrukture na opuščeni trasi obstoječe železniške proge od cepišča Prešnica do ENP Dekani, ki danes ne dosega sodobnih varnostnih in tehničnih standardov ter ogroža edini vir pitne vode v slovenski Istri, ter predlog o prenosu lastništva na objektih na opuščenih železniških postajah Rižana, Dol pri Hrastovljah in Črnotiče s pripadajočimi funkcionalnimi površinami na Mestno občino Koper, ki jih bo lahko namenila za izvajanje spremljajočih rekreacijskih in turističnih dejavnosti. Državni svet poudarja, da predlagatelj zakona z navedenimi predlogi sledi pobudam iz lokalnega okolja, prav tako pa tudi pobudi državnih svetnikov Marka Lotriča in dr. Matjaža Štolfe, ki sta jo oblikovala na podlagi obiska slovenske Istre 9. januarja 2024, Državni svet pa jo je obravnaval in podprl na 14. seji 28. februarja 2024 ter jo naslovil na Vlado.
Pod 4. točko dnevnega reda so državni svetniki obravnavali in podprli Predlog zakona o letalstvu (ZLet-1) - druga obravnava, EPA 1578-IX. V obravnavi je bilo izpostavljeno, da je pristojna komisija Državnega sveta podprla predlog zakona v prvotni različici, ki področje letalstva ureja v skladu s sodobnimi svetovnimi razvojnimi trendi in mednarodnimi standardi, hkrati pa izpostavila dileme, na katere so opozorili Občina Cerklje na Gorenjskem, Skupnost občin Slovenije ter Združenje občin Slovenije. Državni svet je ugotovil, da je matični odbor Državnega zbora sprejel amandma koalicijskih poslanskih skupin k 145. členu predloga zakona v prvotni različici ter s spremembo sedmega odstavka 145. člena jasno določil, kateri objekti in naprave na javnih letališčih oz. letališčih, za katere občine določijo javni interes, niso gospodarska javna infrastruktura, pri čemer določba tudi primeroma navaja objekte, v katerih se izvaja poslovna dejavnost in torej niso gospodarska javna infrastruktura. Državni svet ugotavlja, da so bila s tem upoštevana opozorila Občine Cerklje na Gorenjskem, reprezentativnih združenj občin ter pristojne komisije Državnega sveta v zvezi z jasno razmejitvijo gospodarske javne infrastrukture od letališke infrastrukture, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti, in s tem povezanim vprašanjem plačila NUSZ.
Državni svetniki so obravnavali Predlog Mnenja k Devetindvajsetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2023 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2023. Podprli so aktivnosti Varuha za zaščito človekovih pravic in izrazili željo, da bi državni organi bolj spoštovali njegova priporočila, pri čemer so v razmislek dali krepitev nabora varuhovih pristojnosti v smeri preseganja priporočil in možnosti izrekanja sankcij. Poročilo Varuha sta predhodno obravnavali pristojna Komisija za državno ureditev in zainteresirana Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki sta skupaj z Varuhom kot eno od ključnih težav pri uresničevanju človekovih pravic na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe v socialnovarstvenih zavodih prepoznali kadrovsko podhranjenost. Pri tem so državni svetniki opozorili, da brez ustreznega kadrovskega in finančnega opolnomočenja institucij na področju zdravstva in socialnega varstva dolgotrajne oskrbe ne bo moč zagotavljati ter da ideja deinstitucionalizacije sama po sebi ne bo rešila težav z oskrbo.
Državni svetniki so pod zadnjo točko dnevnega reda na predlog Mandatno-imunitetne komisije ugotovili, da je bil članu Državnega sveta Andreju Poglajnu na 78. izredni seji Državnega zbora 5. septembra 2024 potrjen mandat poslanca Državnega zbora. Ker funkcija člana Državnega sveta ni združljiva s funkcijo poslanca Državnega zbora, je Andreju Poglajnu v skladu z 11. členom Zakona o poslancih z dnem potrditve mandata poslanca Državnega zbora prenehal mandat člana Državnega sveta.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
• pobude državne svetnice Monike Ažman in državnega svetnika Marka Lotriča v zvezi z digitalizacijo sistematskega preventivnega varstva otrok in mladostnikov. Predlagatelja pobude opozarjata, da so v program preventivnih pregledov otrok in mladostnikov zajeti vsi otroci in mladostniki, vse od rojstva pa do 21. leta starosti. Ker pa se vse preventivne preglede pri posameznem otroku in mladostniku le redko opravi pri istem izvajalcu storitev preventivnih zdravstvenih pregledov, se težko sistematično spremlja in analizira vse podatke v zvezi s posameznikovim zdravjem. Spomnila sta, da je bilo o prednostnih vpeljave t. i. elektronskega kartona za spremljanje preventivnih aktivnosti in obravnav otrok in mladostnikov, kasneje pa tudi drugih družbenih skupin, govora tudi na posvetu v Državnem svetu z naslovom Zdravje danes za jutri, ki je potekal novembra 2023. Ker je od posveta minilo že kar nekaj časa, zaključki glede vzpostavitve t. i. e-kartona na področju preventivnih pregledov otrok in mladostnikov pa še vedno niso bili implementirani, je namen pobud Ministrstvo za zdravje ponovno pozvati k izvedbi tega projekta. Državni svetniki so pobude, naslovljene na Ministrstvo za zdravje, podprli;
• pobudo državnega svetnika Petra Dermola za zakonsko določitev državnega sofinanciranja izgradnje gasilskih domov ali drugih podobnih objektov, namenjenih za izvajanje javne gasilske službe. Predlagatelj je v obrazložitvi poudaril, da je sofinanciranje gradnje gasilskih domov s strani države izjemno pomembno, saj so ti objekti ključni za zaščito in reševanje v izrednih razmerah, kot so poplave in druge naravne nesreče, ki jih je iz leta v leto več in so tudi vedno večjega obsega. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za obrambo, podprli;
• pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča za izboljšanje prometne varnosti z omejevanjem uporabe slušalk med vožnjo ter rekreacijo na javnih površinah in ozaveščanjem o nevarnostih njihove uporabe. Predlagatelj pobude je opozoril, da mladi vozniki e-skirojev, e-koles in drugi rekreativci pogosto uporabljajo slušalke med vožnjo ali rekreacijo na javnih površinah, kar jim onemogoča, da bi pravočasno zaznali dogajanje v okolici in temu ustrezno prilagodili svojo vožnjo ali gibanje. Posledično je njihova sposobnost zaznavanja nevarnosti iz okolice znatno zmanjšana, kar povečuje tveganje za prometne nesreče in ogroža tako njihovo varnost kot varnost drugih udeležencev v prometu. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Ministrstvo za infrastrukturo in Javno agencijo za varnost prometa, podprli;
• pobudo državnega svetnika Ivana Megliča za ureditev delovanja Gorske reševalne službe. Državni svetnik je poudaril, da bi bilo glede na trenutno stanje organiziranosti gorskega reševanja treba zakonsko urediti področje gorskega reševanja oz. sprejeti Zakon o gorskem reševanju. Z namenom ureditve financiranja Gorske reševalne službe pa naj država prek Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje čim hitreje določi ustreznejše normative ter tako pokrije stroške delovanja Gorske reševalne službe, je pozval. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli;
• pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zaščite kmetijskih zemljišč pri spremembi njihove namenske rabe v gozd in odprave zaraščanja. Predlagatelji so opozorili, da je treba vzpostaviti ravnovesje med zaščito gozdov in zagotavljanjem obdelovalnih površin za kmetijsko pridelavo, kar je nujno za dolgoročno vzdržnost in stabilnost slovenskega kmetijstva. Večjo pozornost je treba usmeriti v varovanje kmetijskih zemljišč ter spodbujati ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč z odpravljanjem zaraščanja in preprečevanjem nesmotrne spremembe namenske rabe, saj bomo le lahko zagotovili večjo prehransko samooskrbo in varnost, ki sta ključni za stabilnost in neodvisnost države predvsem v času kriznih razmer. Državni svetniki so pobude, naslovljene na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podprli;
• pobude državnega svetnika Leopolda Pogačarja za spremembe Zakona o agrarnih skupnostih glede vrednotenja nepremičnin agrarnih skupnosti pri prodaji solastniških deležev ter opredelitve agrarne skupnosti kot davčnega zavezanca. Med drugim predlaga, da se v Zakonu o agrarnih skupnostih v skladu z namenom oziroma poslanstvom agrarnih skupnosti in v izogib špekulacijam jasno opredeli in poenoti način vrednotenja premoženja agrarnih skupnosti, ki je podlaga za morebitno prodajo posameznih solastniških deležev članov agrarnih skupnosti, na način, da mora biti prodajna cena solastniškega deleža skladna s cenitvijo, ki ne sme biti starejša od dveh let in ki jo izdela sodni cenilec ustrezne stroke po naročilu agrarne skupnosti. Državni svetniki so pobude, naslovljene na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podprli;
• pobudo državnega svetnika Miloša Poholeta glede označevalnih tabel s prepovedmi vnosa predmetov v velike in male sejne dvorane v stavbi parlamenta na Šubičevi ulici 4 ter Tomšičevi ulici 5, in sicer: »Državni zbor kot upravljavec parlamentarne stavbe naj poskrbi za popravek tabel v preddverjih dvorane Državnega sveta in dvorane Državnega zbora na Šubičevi ulici 4 ter velike in male sejne dvorane na Tomšičevi ulici 5, ki slikovno označujejo prepoved vnosa mobilnih telefonov, fotoaparatov, hrane in pijače v prej navedene sejne dvorane, na način, da odstrani oznake za prepoved vnosa mobilnih telefonov in fotoaparatov v navedene dvorane ter s tem table prilagodi sodobnemu načinu dela državnih svetnic in svetnikov ter poslank in poslancev.« Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Državni zbor, podprli.
Državni svetniki so obravnavali še Predlog Odgovora na Mnenje Vlade Republike Slovenije o Zahtevi Državnega sveta za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 110.b člena Zakona o prevozih v cestnem prometu ter Predlog sprememb Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2025 in Predlog Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2026. Oba predloga aktov so podprli.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Sep 18, 2024