Vse napačne knjige
Nekdo mi je zadnjič sporočil, da je nekdo rekel, da se z menoj ni dobro pogovarjati, ker sem prebral vse napačne knjige. Za kompliment sem kajpak hvaležen. Poglejmo pa podrobneje, kaj so vse napačne knjige. In če obstajajo napačne, morajo, logično, obstajati tudi knjige, ki niso napačne, ki so torej prave, pravilne. Na koncu je tudi vprašanje, česa se bralec in bralka naučita iz enih in drugih knjig ter kako pridobljeno znanje uporabljata za dobrobit drugih ljudi.
Morda je najbolje začeti na začetku. Trenutno berem ali pa bom v času dopusta prebral te knjige: Ulrika Hallberg, Gunilla Klingberg. Children with Special Needs: An Overview of Knowledge on Disability (Springer, 2023); Eileen V. Wallis. California and the Politics of Disability, 1850–1970 (Palgrave Macmillan, 2023); Susan R. Holman, Chris L. de Wet, Jonathan L. Zecher (ured.) Disability, Medicine, and Healing Discourse in Early Christianity: New Conversations for Health Humanities (Routledge, 2023).
Prva knjiga s seznama je namenjena zlasti nam, ki delamo na polju, kjer se dnevno, na primer osem ur, srečujemo z mladimi s posebnimi potrebami in z njihovimi starši. Strinjam se z avtorjema, da smo varuhi, da je naše poslanstvo varovanje zdravja in dobrega počutja (well-being) teh otrok. Naše poslanstvo je spoštljivo ravnanje, dodajata avtorja, ki mora zajemati znanje, empatijo, človečnost ter odprt in naklonjen dialog – dodal bi sočutje. Da, taka je naša dolžnost, na kateri temelji poslanstvo. Sam zato gotovo nisem človek, ki hodi v službo. Ne, moje poslanstvo je onkraj službe, je prispevanje k spoštovanju in razumevanju otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin. V družbenem polju, v katerem je veliko krivic, premalo pravičnosti in čisto preveč izključevanja drugačnih.
Druga knjiga s seznama raziskuje politične, pravne, medicinske in družbene bitke, ki so privedle do razširjene institucionalizacije Kalifornijcev s posebnimi potrebami od zlate mrzlice do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot človek, čigar poslanstvo je predstavljeno zgoraj, imam močan interes, da spoznam in dobro razumem zgodovinske mehanizme in procese, ki so privedli do nastanka specializiranih ustanov, v katerih so skrbeli za otroke s posebnimi potrebami in jih nadzorovali. Šele tako namreč lahko razumem današnjo potrebo po deinstitucionalizaciji, ki se ji je zavezala tudi Slovenija kot članica Evropske skupnosti. Brez tega namreč ni mogoče resno govoriti o neodvisnem življenju hendikepiranih ljudi, ki je vrednota sama po sebi.
Zadnja knjiga s seznama me zanima tudi v luči razprav, ki sem jih že napisal, ko sem raziskoval življenje prvotnih kristjanov, Jezusovo simbolno poslanstvo in pisma svetega Pavla. Zanima me tudi zato, ker je življenje s posebnimi potrebami mnogo več kot predmet medicinskih obravnav in terapij, zato potrebuje humanistični pristop, ki ne bi smel kar preskočiti zgodovinskih pogledov na človekovo telo, hendikep, človeško željo po obnovi, emancipaciji, solidarnosti, skupnostni skrbi in razcvetu. Knjiga odpira vprašanja, kar je zelo dobro, saj ne maram knjig, ki na hitro ponujajo všečne odgovore na zahtevna vprašanja o družbenih in bioloških vidikih človeških eksistence, narave hendikepa in izkušenj, ki jih ima vsakdo izmed nas – to so izkušnje, ki nam povedo, kako zelo potrebujemo drug drugega, medsebojno potrjevanje, sočutje in sprejemanje različnosti.
So vse naštete knjige del množice napačnih knjig? Pravzaprav me niti malo ne zanima, v katero množico bi jih kdo utegnil uvrstiti. Zanima me namreč zgolj to, ali sem dovolj sposoben vzdržati na ravni simbolnega poslanstva, ki sem ga sprejel pred štirimi desetletji. Če moje delovanje vsaj malo prispeva k blagostanju drugih ljudi, je moje poslanstvo izpolnjeno.
Je pa seveda vsakdo odgovoren pred Velikim Drugim za lastno početje in končni odgovor na vprašanje, koliko dobrega je storil na tem svetu.
Jun 30, 2023