Strokovnjakinja Edita Tomič svetuje, kako se znebiti občutka sramu, ki nas zavira, in končno polno zaživeti svoje življenje.

Kot otrok sem se rodila v socialno šibki družni. V majhnem kraju in okolica me je zelo kmalu izločila in mi nalepila veliko etiket. Kaj lahko in kaj ne, za kaj sem primerna in zakaj ne. Vedno so me potiskali v zadnjo vrsto in nikoli nisem bila priljubljena pri mojih vrstnikih. Za vse kar se je dogajalo negativnega sem bila dežurni krivec. V tem obdobju se je v meni razvil velik občutek ponižanja in sramu.

Začela sem zidati obrambni zid in se dokazovati na vseh področjih. Pobegnila sem iz majhne sredine v mesto, toda stari občutek ni izginil. Tudi v moji sanjski službi, v turizmu, me ja ta občutek zelo obvladoval. Strokovno sem bila podkovana, toda samo misel  na to, da bi vodila izlet, me je spravil v znane občutke ponižanja in sramu, zato nisem naredila nič na tem področju. Vedno znova sem se vrtela v začaranem krogu strahu pred ponižanjem.

Ko sem se začela izobraževati na področju osebne rasti, so se stvari počasi, plast za plastjo, odpirale in čistile. Že ko sem mislila, da je konec in da sem razrešila vse probleme, me je življenje postavilo na ponovno preizkušnjo. In to se je zgodilo takrat, ko sem razmišljala o prijavi na kandidaturo za parlamentarne volitve.

Razmišljala sem o tem kar dva meseca in se pogovarjala sama s seboj, ter se spraševala:

– Zakaj se ne prijavim?

– Odgovor je bil, ker so politiki vsi pokvarjeni, nočem biti taka.

– Vsi samo kradejo, nič ne storijo za nas.

– V politiko gre tisti, ki je zguba, lenuh in nikjer drugje ne uspe   itd….

Več o tej temi si lahko preberete na spletni strni Osebnarast