Sredi maja smo, a vreme je aprilsko, zdaj dež, zdaj sonce. Malo sem sentimentalen, gledam fotografije v albumih in se s solzami v očeh spominjam vseh krasnih, milih ženskih bitij, ob katerih mi je kdaj pospešeno utripalo srce. Še globlje v spominu pa, kot skopuh zlatnike, hranim in preštevam redke srečne trenutke, ko se je dvoje srčnih utripov ujelo v sozvočju, dvoje dihanj pa združilo v en dih. In ja, še zmeraj upam, da se to kdaj še ponovi, v sanjah še zmeraj kujem zlat denar, cukam boga za brado in lovim mavrico za rep.