Faktor je pogovorna oddaja o politiki, gospodarstvu, medijih, šovbiznisu in športu, na slovenski televiziji TV3.

IZJAVA O AVTORSKIH PRAVICAH

Izjava o avtorskih pravicah V skladu s členom 107 Zakona o avtorskih pravicah iz leta 1976 se dodaja možnost ""poštene uporabe"" za namene, kot so kritike, komentarji, poročanje o novostih, poučevanje, štipendiranje in raziskave. Poštena uporaba je uporaba, dovoljena z zakonom o avtorskih pravicah, ki bi sicer lahko kršila. Neprofitna, izobraževalna ali osebna uporaba je namenjena ravnovesju v korist poštene uporabe.

COPYRIGHT DISCLAMER

Copyright Disclaimer Under Section 107 of the Copyright Act 1976, allowance is made for ""fair use"" for purposes such as criticism, comment, news reporting, teaching, scholarship, and research. Fair use is a use permitted by copyright statute that might otherwise be infringing. Non-profit, educational or personal use tips the balance in favor of fair use.

Dober večer, ceni in gledalke, spoštovani gledalci.

Moje ime je Aljuš Pertinač, vlada Roberta Goloba še ni popolna, je pa že polnoštevilna, vi pa spremljate najbolj politično korektno vodajo slovenskih televizij.

Nizozemska se je pohvalila, da je prva država, ki je vetrne elektrarne na morju začasno ustavila zaradi zaščite ptic Seljuk. Lušno. Ampak ali ste vedeli, kaj se z vetrnicami zgodi, ko jim poteče rok uporabe? V ZDA je bilo recimo zgolj v letu 2021 8000 šlopatic vetrnic, od katerih vsaka upopreči v meri 60 metrov, ki so jih umaknili iz uporabe. Ker so iz tako čvrstih materijalov, da razgrajevanje praktično ni mogoče oziroma se ekonomsko ne izplača, jih preprosto zakopljajo v zemljo. No, tam saj pticam, selivkam zagotovo niso več v napotu. Sedaj pa se lotimo 132 oddaje legendarne šeste sezone Faktore na TV3, resnica boli, komentarji še bolj. na TV3, ker resnica boli, komentarji še bolj.

Danes bomo za vas komentirali 250 evrov, to je ponovem cena svobode govora. Kdor iziva ali koga spodboja k pretepu, ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaliv ali podoben način, ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje zglobo od 60 tis. do 120 tis. tolarev. Tako pravi prvi odstavek šestega člena zakona v varstvu javnega reda in miru. Kakšna je cena svobode govora ta hip v Sloveniji, bomo vprašali našega posebnega gosta, Petra Mršeta, novinarja, tednika in portala Domovina.

Peter, dobrodošel v Faktorju. Pozdravljeni, hvala za vabilo. Prosim, Peter, smo veseli, da te lahko gostimo v naši vdaji. Peter, je nenavadno, da 30 let plus pol sem v sveti, v Sloveniji se danes pogovarjava o svobodi govora. Definitivno je nenavadno. Nenavadno je še marsikaj tudi to, da se pogovarjamo o tem, da okinjamo praznik žrtev komunizma, pa da postavljamo spomenike Tita na brdo, ampak definitivno svoboda govora nekako se mi izispada v ta nek isti paket teh nenavadnosti, za kateri bi prečakval, da po 30 letih demokracije ne bodo več podoprašali. Zdaj, mnogo leta nazaj smo se smejali partljičevi mojstrovini Moja ata, socialistični kolak, ampak ne vem, če smo si takrat mislili, da bo spet postala aktualna. Posebej tisti del, da v diktaturi saj veš, če se ne smeš reči, med tem, ko zdaj ko je svoboda, kot je recimo ta hip, pa ne veš, kaj to je. Zdaj, a imamo otežave, Peter, odkar nam vlada svoboda, da je pač ta svoboda nekako se je zvodenela, se mi zdi, se je zvedla samo na svobodo vladajočih, med tem, ko vsi vstali, kar naprej ugotavljamo meje te na novo pridobljene svobodo vladajočih, med tem, ko vsi vstali, kar naprej ugotavljamo meje te na novo pridobljene svobode. Jaz mislim, da Marci, kaj smo se celj lahko pričakovali, ampak vem, da le, ko smo s kolegom Tino Mamičem delala komentar v lito, dan po vlitvah, 24. ... 25. aprila, dan po vlitvah, ko smo delali komentar, se oporablja točno ta ta citat kot naslov in tudi kot neko rdečno. Ni, ampak takrat se mi obenimo, da ni zdelo, da bo to dejansko kaj več kot neka šala z kakšnim zrnem soli, zdaj pa nekak tega citata skoraj več neuporabljali, ker je se že ispel, ker bi ga tako po gosto lahko citiral, da praktično je že zgubil skoraj na svojim oču, oziroma je postavil tako zelo relevanten, da je pravzaprav njiveč smešen. Da je dejansko pač sprevelen na skoraj dnevni, a pa na tedenski bazi že dogodke, ki ga iz njega dan potrebuje. Vsake vico, dobro ne vicoico je tudi zrno resnice, ampak v tem se zdi, da je že kar cela merica, da nisem eno zrno. Ampak če greva zdi po vrsti, prvič smo naleteli, zame to velja, verjetno še znamar si koga drugega, na ta zelo glasni prvi odstavek šestega člena zakona o varstvu javnega reda in miru, v primeru, ko je tekratni direktor policije Dušan Vlaj prijavil Pavleta Gantarja, politika bilošega ministra, zaradi enega tvita. Prijavo ga je na policijsko postavjo Brežice, ki je potem Gantaru je zrekla kazn 250 evrov zaradi žalitve. Tisti tvit Gantarjev ni bil, v njem ni omenjal Vlaja, ni omenjal niti policistov. Res je, da se iz konteksta vidi, da je bil policistom namenjen. Gantar se kasneje branil, da je šlo za nek sarkazem, za nek cinizem. Najel je pač odvetniško pisarno zdajšnje predsednice republike, Najtašo Pir Smusar, in je na sodišču bil uspešen. V sodišče mu je to globo 250 evrov odpravilo. A si ti pričakval, Peter, da bomo, ne vem, 2022, 2023 se pogovarjali o tem, kar smo včasih v prejšnji državi, če moramo v prejšnji državi rekli, pač verbalni delikte? Se pravi, da neka javna oseba z neko svojo javno izjavo užali nekega predstavnika v blesti in potem policija pač na to odreagira tako, da mu prisodi neko finančno kazno. Ne, zagotovo ne. Mene je že takrat to presenečalo, ko se je to zgodilo prvič, ker vendarle ni šlo za neko ... Lahko se pogovarjamo o tem, kako je šala gospodu Ganterju, spela, ali pa ne, koliko je bila okusna gledena dogajanja, ki je bilo tist dan v Ljubljani, ampak zagotovo, pa to ne more biti neko zalezovanje in uzbujanje, ne vem kaj. Mislim, seveda, ampak potem so vse stvari, jaz bi lahko vsak dan vlado trikrat prijavo policiji, ker mi uzbuja prijetna čustva svojimi dejanji. Tako da v tem smislu še bolje pa šokantno je to, da je Roman Vodep dobil pa od Urške klakočer Zopančič to isto prijavo in potem v posledično enako globo. To, ki pa je še bolj problematično, ker je eden izmed najvišjih politikov v državi neposredno udeležen. In to za povrh celo političarja, ki se je ob svoji izvolitvi v parlamentu, tukaj ne gre pozabiti, lahko rečemo, postavila, ponosno postavila proti premijejo golovu, če boste poslali policijoijo na kakšne protestnike, potem boste odmene prvo slišali, zdaj pa ona pošilja policijo na gospoda Vodeba, pričemar ne pozabimo. Tudi recimo izjave Pavla Ruparja na protestu pokojencev, pred kratkim je urška klako Črzopaničičo značila za nezakonita, protizakonita. Na ta način lahko upravzapravo pridemo do tega, da bo Uška Klako Čerzopančič nek arbitar, kaj je v državi dovoljeno reči in kaj nekaj nosi v stali, bomo plačvali, zgleda, 250 evrov globe. Ja, pričeva ne smejo pozabiti, da gre za bivšo sodnicov. Mene je kar žal za nazaj, tistih, ki jim je ona takrat sodila. Ampak to, kar si rekel, se pravi Roman Vodep, naš stalni komentator in naslednji, ki je padel pod to gilotino te globe 250 evrov. Zdaj, v takratnem primeru, prvem, Olaja in Pavleta Gantarja je kasneje spletni portal Necensurirano tradil, da je Olaj to vložil pri svojih prijateljih na policijski postaje Brežice, so objavili tudi neke fotografije, kako Olaj z njimi na gume strmčovno vesla, da nekem raftingu je in tako naprej. Romana Vodeba je oglobila policijska postaja Trbovle. A sme mu zdaj enakovredno sklepat, Petr, da ima pa uška klakoako čez upančiš prijatelje na policijski postaje trbovle? Ali se lahko bo imel, da pa zdaj, ko je svoboda, pa pač na neko tako direktivo ali pa iniciativo, da tako rečem, enega najvišjih predstavnikov države, pa pač odreagira najbližja policijska postaja, da ni treba več iskati tiste, na kateri imaš mogoče kažnega znanca ali prijatelja. Ne vem, kako je potekal to čas, laja, niti ne poznam policije tako podrobno, da bi se lahko to zarec oceneval, ampak dajstvo je, ni nepomembno dajstvo, da je ena ministrica, ki prihaja iz vrst policije, se že mogla posloviti iz te vlade, zato ker ni dovolj natančno sledila ali pa razumela namigom vladajočih, pričemer tukaj predvsem v samem vrh stranke svoboda, konkretno premije Golub, predsednica Urška klaku Črzopančeči in verjetno še kdo iz tega najožjega kroga. To so tisti, ki so že takrat delili namige ali pa konkretne... To so bikar plastični namigi. ...v katerih smo poslušali včasih v interpelaciji, tudi v strani Boštjana Lindova. In tukaj gre dejansko za očitno neposredno vašavanje. Spomenimo se tudi na to, ko se je poslovila Tatjana Bobnar, oziroma ko je bila odstavljena. Je dolgo časa trajalo, da smo dobili nekako novega notrenega ministra. Najprej smo že imeli rekonstrukcijo vlade z novemi ministrstvi, pa smo še vedno čakali novega ministra in več kot očitno so iskali tasga, ki bo temu dovolj poslušen. Čeprevišnja ni ustrezala temu, da bi dovolj natačno sledila navodilom, kako mora delovati policija. Lahko sklepamo, da so pač iskali potem nekoga, ki bo to delo upravljal tako, kot si premije želi, da bo užival njegovo zupanje. Tako da, mislim, da je tukaj iskati morda neko vzročno posledišnost, kaj zdaj pomeni delovanje policije v takih primerjih. Ja, če to primerjeva Petr z ravnanjem te vlade, glede glob, ki so jih dobili protestniki v časov, ko so veljali ukrepe oziroma ko je bila epidemija, vidimo neko dihotomijo, totalno nasprotne. Tukaj je glob za izrečene besede, ki naj bi izpodbujale nasilje, bile žalive in tako naprej. Na tiste strani pa pač konkretni prekrški, zato predprtpise, ki so takrat veljali, pa ni bilo treba njim sprožati individualnih postopkov, da bi se rehabilitirali ali tega rešili, ampak je pač, ker vlada to naredila, ko bi rekel, z eno potezo. Jaz vedja sem treba poštevati, da tisti protestniki so bili oglobeni v času vlade, ki je bila kontra od trenutne svobode, kot se tema pravijo. Domnevno, totalitarna, nesvobodna. In je to pač v duhu vsej, ta vlada nima prav veliko nekih stvari, ki jih počne. Počne pa zelo včinkovito eno stvar, oziroma to je tudi njen glavni program, kot smo videli že v volilni kampanji, tako da niti ni presenečenje. Seveda v volilni kampanji smo pravzaprav zvedeli, da je naloga te vlade pravzaprav to, da na vlasti ni Janez Janša, to im je uspelo. Druga naloga je, da odpravijo vse, kar je Janez Janša počela. Je to dobro, je to slabo, ni niti ni relevantno, glavno, da odpravijo vse, kar je Janez Janša počeval. Je to dobro, je to slabo, ni niti ni relevantno. Glavno, da odpravijo vse posledice prejšnje vlade. Tudi to so načeloma počeli in to je, tukaj lahko vidimo, nek ta, se pravi, to je tudi nekodajanje, bilo odprava teh glob. Nekrati pa v manjiri te svobode iz začetka, ki smo imeli od Partliča, potem sledijo naprej kaznika, kar se ne pač te svobode iz začetka, ki smo imeli od partiča, potem sledijo naprej, kaj kazni, kaj karčne, v svobodi pritiča. Ja, imaš kar prav. Predlagam, da se vzame v krajiši premor, ampak ne nama vid, gledalke, gledalci, se vrnimo po oglasnih, ko nadaljujemo s komentiranjem, kakšna je cena svobode govora danes v Sloveniji. Ostanite. Z nami je še vedno naš poseben gost, novinar tednika in spletnega portala Domovina Peter Merše, pogovarjava pa se o tem, kakšna je cena svobode govora ta hip v Sloveniji. Peter, zadaj, če greva nazaj k zakonu, po katerem policija kaznuje tiste, ki kaj grdega po občutku vladajočih rečejo vladajoči, pa je to vse zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo Petr, če greva nazaj k zakonu, po katerem policija kaznuje tiste, ki kaj grde ga po občutku vladajočih, rečejo vladajočih, tam dobesedno piše, kdo riziva ali koga spod bujak pretepu, seveda nadrzen, nasilen, nesramen, žaliv ali podoben način, koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Tu se mi zdi dost taka natančna dikcija, ampak imam pa veliko težavo, da bi to povezal z nečem, kar nekdo izreče v javnosti, se pravi v nekem mediju. Imaš ti tudi tako težavo? Mislim, ta vpis se mi zdi vrhunski vpis, kar je Zlatan Čordječ počel z Milanom Krekom, takrat sred epidemije, ko je Reveš tam hodil po ulici, on ga je zalezoval, unaredil v tis, ne v neprijetnosti, ne v lagodja. To si predstavljam enakrat, to definicijo, ki ima ta zakon. Kako si pa razlagat, ker definitivno nisem sicer nek pravnik, da bi zdaj lahko rekel, kako bo pravnik in to tolmačal, ampak vendarle, po nekaj zdravi pameti bi rekel, da to spada med kršenja onega enreden minijuru, ko si tih krati v istem prostoru s tem človekom, se pravi, ko je povzročitelj v istem prostoru kot žrtelj, ki je potem členov nekako polobravnavna. Ne znam se predstavljati, kako je lahko nekdo nadaljavo povzročil te občutke. Morda bi šlo, če bi šlo za nekega zalezovalca, ki bi prek spletnega bulinga to počeli zjaviti na televiziji ali pa na Twitteru. Res ne znam predstavljati, kako bi to šlo. Zdaj prednadaljujem, bi sam prosel režijo, če lahko izklopi svoj ton, da se bova mi dva s Petrom bolje slišala. Peter, zdaj, v bistvu, Pavel Ganter, o komer sva že govorila v prvem delu vodaja, on se je najel dvetniško pisarno Pirc Muser, sedanje predsednice republike, in je uspel s pritožbo na sodišču. Sodišče je tisto njegovo globo odpravilo. Zdaj, naš stalni komitator Roman Vodep je tudi napovedal, da se bo pritožil, da go globe ne bo plačal, ima pa ta handikap, da dvetniška pisarna ne bo plačal, ima pa ta handikap, da odvetniška pisarna, Nataši Pirc Muser, pa ta hip je v umirovanju, verjetno, ker je Pirc Muser postala predsednice republike. Misliš, da igra vlogo pred sodiščem v Sloveniji, katera odvetniška pisarna te odoločeni zadevi zastopa? Jaz bi rekel, da skor zagotovo ja. Vendar Slovenija je tako majhna, da ta poznanstvo nekako igrajo, bo nekaj vsaj ne nepomembnega vloge, čeprav bi si želel, da ne bi bilo tako. Jaz je konkretno, ne znam če reči, kako močno to vpliva, ker tu, mislim, imamo tudi primere čist ne, recimo, nekih odvetniških pisarjev ki niso v nekih teh političnih povezavah, ali pa niso najbolj razvipite kot del teh mrež povezavi s politiko in največjimi biznisi v Sloveniji, pa so vendarle uspele mar si kaj že dosešte. V tem smislu ni zdaj ena odvetniška pisarna, ki bi lahko Romanu Vodebo zagotovila zmagla na sodišču. Mislim, da je edino pravo, da se bo pritožil, kot sem izjel, je bilo edino pravo tudi pri Pavlu Ganterju, da se je pritožil, da je to pač dobil. Tudi ta odločba, mislim, da je ta odločba tudi zelo koristna sicer za, recimo, podobne primere, ki se očitno napoveduje o podsvobodo, morda še o večjem štili, kot smo bili prej vajni. Koliko je men znano, jaz mislim, ne znam. Za enkrat sta znana samo ta dva primera, Gantarja in pa Vodeba, ampak glede na aspiracije, ki jih nakazuje nekateri v vladajoči politiki, mislim, da je bila odločitev Gantarja dobra, ne samo za eno, sebno, ampak mislim, da kar za celotno državo, ker smo dobili neko precedenčno sodbo, ki jo lahko tudi potem v sodstvu uporablja v naslednjih primerjih, ki so podobni, kar pač, recimo, v tem primerju vodeba, mislim, da zagotovo je. Zdaj, predsednica republike je nastopila mandat z obljubo, da bo njen slogan ali pa pač, ne vem, vodilo skozi predsedniški mandat ne bom tiho. A misliš, da bi se morala tudi v te zadeve oglasiti? Glede na to, da tematiko pozna, ne, smo rekla, pač je že delala na tem v prvem primeru, zdaj se je pojavil drugi primer. Njena velika občudovalka in prijateljica, predsednica državnega zbora, je tista, ki je sprošla ta postopek, ki je rezultirala v te globi zavodeba. Misliš, da bi bilo prav, da bi se predsednica republike oglasila ali pa da bi jej vsaj tako na štiri oči interno povedala, da se pač moti in da naj s tem preneha? povedala, da se pa čmoti in da naj s tem preneha. Zdaj, dilema glede predsednika republike, jaz recimo osebno se ne želim predsednika republike, ki bi se oglašal na vsako malenkost, ki se je zgodil v državi. In tukaj, recimo, se mi zdi, da je Nataša Pirc Musar prvzaprav nad pričakovanji, glede na to, kar je napovedovala. Jaz sem pričakoval iskreno, da se bo oglašala z vsak detalj. Zdaj, vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi bila na oblasti vlada kakšne druge bare, ki bi bila, recimo, na ta šipi Cmusar manj sorodna od aktualne. Zdaj, glede te izjave, zagotovo bi bilo primerno vsaj na šter oči, glede te izjave zagotovo bi bilo primerno vsaj na šter oči, glede na to, da se gospe poznata. Zdaj, kako bi pa, mislim, ne bi pa škodil, tudi če bi se postavila za svobodo govora, tudi sicer, ampak treba je vedeti, da Nataša Pritsmusa ni, sicer v njenih izjavah, ki jih je že dala v javnosti, ni neka huda zagovornica svobode govora. Z Žigom Turkom se je pred časom tudi na našem portalu so odšla in je bil Žiga Turk tisti, ki je zagovarjal s svobodo govorom in tem, ko je ona branila nekako napade sovražnega govora oziroma napade na sovražni govor, kakorkoli že to zadevo definiramo. V tej zgodbi dvomim, da je Natasha pric musar osebno, recimo, tukaj na strani vodeba. Prej bi se mi zdel, verjetno, da bi pač te njegove psihoanalizo Uškoje Klakoče, Zupančič, lahko označila za svoj ražni govor, nekaj, kar je pa spet naslednja ironija. Ja, zakaj misliš ti, da so vladajoči tako občutljivi na to, kaj, kdo v njih javno pove? Vendar le pač vlada nam svoboda, premočno so zmagali na volitvah, imajo neko trdno večino v državnem zboru, v skratka, njih vidi, da bi bili nekaj posebej ogroženi, pa vse eno, se zdi, da je disproporcionalen ta njihov občutek ogroženosti, prizadetosti, užaljenosti, kar želiš, glede na to, na kakšen način so obravnavani v javnosti sami. Ker te glasove kritike so bolj redki. Vidimo, da množični mediji in dominantni mediji so do njih benevolentni, kar prijazni. Res potem treba odreagirati na vsak majhen glas kritike na ta način? Vendar le to kaže, da še niso se navadili, da so zdaj oni na tisti strani, ki se jo kritizira, ne pa več na tisti strani, na kateri so bili prej, kjer so kritizirali. No, oni se obnašajo po principu, da je pač oblast njihova in zdaj lahko bi citiral kažnega znanega predstavnika pa voditelja prejšnjega sistema, ki je rekel, da so na oblasti komunisti in če niso, mislim, da to vedno bo tako, če parafrizeram, in v tem smislu se obnašajo, kot da je oblast njim pripada, pravzaprav to, da je bil umest na oblasti nekdo drug, čeprav samo začasno in čeprav samo zaradi njihove lastne nesposobnosti, je zanje bilo en tak ... Oni tega niso dojeli kot neko normalno demokratično menjavo na vlasti, kar je sicer praksa v vsaki normalni demokraciji, ampak kot neko izredno stanje, ki ga je treba odpraviti in potem, ko je odpravljeno, zagotovidi, da se slučajno znova ne ponovi. Po tej logiki funkcionira svoboda in po tej logiki je tudi prišla na oblast. Se pravi zagotovid, da zločajno nekdo drug v tej državi ne bi prišel na oblast in potem zagotovid, da to ostane. Zdaj tudi sama nesposobnost na področju vladanja, kot vidimo, pač niso kljub izjemni večini, ki jo imajo v parlamentu, tako odobne večine, da se ne spomnim, da je na zadnje imela kažna slovenska vlada, za to, da bi lahko izpeljala kakšne reforme, ki so morda tudi malo menj politično ali ljudsko všečne, pa so vendar lenujno potrebne. Pa vidimo absolutno nesposobnost pri izvajanju teh stvari, izvaje sključno neke gasiljske okrepe oziroma neke ideološke okrepe, ki jih narekuje najmanjša koalicijska stranka Levica in vse ostalo. Zaprav je namenjena eno samo pijarjo, ker pač oni nimajo, sploh zgleda, kot da nimajo nobene vizije razen to, da pač zasedajo oblast, da na njej ni nekdo drug, konkretno Janez Janša. Če se spomnimo, na predvoljnem soču Marjan Šarc izjavil nekaj v smislu, da eden največjih dosežkov njegove vlade je bil, da dve leti Janez Janša ni bil v oblasti. To je pravzaprav namen te vlade in če hoče ljudi prepričati o to, potrebuje absolutno kontrolo nad mediji. Ni dovolj, da imajo večino medijev v rokah, zato se poslužujejo v vseh možnih načinov, da pridajo do RTV-ja, da preganjajo vse ostale medije, do katerih ne morejo na drugi načini prideti, da imajo pod svojim okriljem vse ostalo. Tako da to je ta pristop, ki ga uporabljajo in ne vem, zakaj bi ga spremenili zdaj, če so ga že zastavili. Misliš, da se jim lahko to splača? Misliš, da se katerikoli oblasti v Sloveniji lahko splača? Ne gre tako z Mazzolo na medije, kot gre ta aktualna oblast, se je tudi druge so šle, ampak se mi zdi, da zdaj vendele ta Mazzola največja. Naseliteva je z globom pa s nekimi postopki pred AKOS-om, na TV Slovenija bojo pač menjali neposlušnje programske svetljike, čeprav je zakon o zadržanju na ustavno sodrišču in tako naprej, in tako naprej financirali bojo časopise, tiste, ki so v njim prijazni z državnim denarjem itd. A lahko vse to, recimo, po tvoje, da nek rezultat, vendarle, ljudje, pač nismo tako neumni, da če bomo vse posod slišali eno in isto zgodbo, ki ne bo imela veliko zvez z realnostjo, potem ne vem, če bomo verjeli, da je tema odensko tako. No, jaz mislim, da ljudje nismo tako neumni, da bi vse to vrejeli, pa res to, da pač stokrat ponovljena laž v velikem delu ljudi postane resnica. Lahko bi se rekel, da če poznamo, ne vem, lik in delo Jožeta Pučnika, bi se lahko rekel, da človek pri zdravi pameti lahko mu očita marsikaj, ampak zagotovo ne to, da je revanšist. Vendar le se ga je prijelo, prijelo se ga je to, da je revanšist. Tudi na ta račun je zgubil volitve. Tukaj mislim, da malo predsenjuješ samo zmožnost ljudi, da ocenjujejo situacijo ljudi. Načeloma se velika večina ljudi, pa volilcecev, če hoče, seveda ne ukvarja s politiko na dnevni bazi in nekako pred voljitvami se potem nekoliko poinformirajo iz nekih virov, ki so im pač na razpolagu. Zdaj, morda se im bo sicer zdelo, da je nekaj čudnega, če bojo pač z vseh koncev slišali eno in isto. Ne bodo pa imeli priložnosti slišati neke alternative in potem pač na ta način, prvzaprav dokaj, učinkovito uničiš opozicijo, ker tudi če vladna stran nima kaj pokazati, če opozicija ne more predstaviti alternative, načelamo za doščo, da vlada ostane na oblasti, ker pač smo ljudje, vendarle, po nekaj inerciji najde mih temu, kar poznamo. In nismo tako nakloneni reformam, kot se nam morda zdi oziroma kot se morda razglašamo, takrat, ko se o njih pogovarjamo. Kako si recimo ti razlagaš, da je mojca Šetinc Pašek z mesta urednice šla v politiko, kot zdaj kaže, zato, da bi pršla nazaj na mesto urednice na TV Slovenija, skratka, da bi imela vpliv na uredniško politiko TV Slovenija. Ona recimo hkrati pravi, kako pač TV Slovenija zgubratka, da bi imela vpliv na uredniško politiko TV Slovenija. Ona recimo hkrati pravi, kako TV Slovenija zgubila gledalce. V srednji dnevnik naj bi imela samo še ob nek določenih dnevih 70 tisoč gledalcev, po drugi strani pa očitno dela vse, da bi pridobila kontrolo nad to televizijo. Kako gre to skupaj? Se pravi domnevno padajoči gledalnost informativnega programa in po drugi strani neka pač vsevsevsegajoča želja, da bi pa vendarle kontroliral ta informativni program. Želja, da bi kontroliral informativni program je vedno bila z vseh strani, tukaj se ne gre slepit. Zdaj, uporabljati argumente, kjer se pač narazpolago, kar pač imaš na razpolago, to uporabiš. Zdaj, slepice, da je bila mojca Štint Spašek kakršnakor resna novinarka v preteklosti, čez Gidorija Spremljov, njene oddaje ali njene prispelke, je bila njena, prvzaprav ona je bila političarka še preden je to uradno postala, prvzaprav s tem, ko je postala poslanka Gibanja svoboda, oziroma kaj koniderala na tej listi, zarez še le pokazala svoje barve. Po svoje sem vesel, da je šla tja, kjer je odnekdaj bila. Seja pa ni presenečenje, pač RTV Slovenija je za njo bila neka bolečina, ker koč ko je prišla, ko je pošlo novo vodstvo, pač več ni mogla izvajati ravno poljubnih stvari, ki jih je sicer počela kot prej, kot urednica in novinarka in v tem smislu pač razumem njeno frustracijo, ki jo je doživela z novim vodstvom, ki pač ni omogočila, da bi izvajala stvari tako kot jih je v preteklosti. Treba razumeti, da ljudje, kako kar se pogovarjam z poslednjimi na RTB Slovenija, pozarjajo, da to ni služba za marsikoga, ki tam dela, to ni neka uvečjena služba, ampak je to že skoro malo da ne nek kult oziroma nek ta pripadnost oziroma mesijanski kompleks, da rešujejo svet in Slovenijo s tem, ko širijo neko pripričanje, ki ga imajo. Se tukaj pozna in ker im recimo neko novo vodstvo tega ne posti v polni meri počet, Ker im recimo neko novo vodstvo tega ne posti v polni meri počet, tako kot so bili sicer navajeni prej, pač je to za njih ena huda frustracija, zaradi katerej potem izvajajo vse te stavke in proteste in nekateri so iskreno pripričani, da se jim dogaja neka huda krivica, ker pač tega svojega družbeno-političnega aktivizma ne morejo večnemotno izvajati v vsakdajnem programu. Ja, hkrati jih je pa tudi, kar ne smejo pozabiti, jebeno več, kot nas ostalih in imajo že tu neko štartno prednost. Ampak, zdi, mogoče, Paškova, vemo, njen suprok je znan slovenski lobbyst, je neka institucionalizirana verzija tega, kar bi rad dosegel premier Golob svoj novo partner Kotino Gabr. Zgleda, da Paškova je formalno bila novinarka, a zdaj Golob pa očitno tudi prečekuje, da bo pre Kotine Gabr nagovoril še več ljudi. Celo neke nove medijske kanale si pri tem izmišljuje ta, kot je, intervju s svojim uradnim ljubimcem. Tega nismo v Sloveniji navajeni še posebej, če ta ljubimec predsednik vlade, pa me zdi zanima, Petr, ti si medijski človek, ti si novinar, kako ti gledaš na te? So to neke, kako bi rekel, revolucionarne poteze, to je eno, dva orjeta ledino, bomo pal videli to nek trend, tudi druge po Evropi, kjer bojo pač vodilni politiki svoje partnerje angažirali za to, da bojo z njimi upravljali intervjueje ali gre za kaj drugega po tvojem mnenju? Jaz sem se že takrat in se še enkrat sprašujem, kdo pri izdravji pameti je to odobril. Kako je se to prišlo na mislo? Ker že sama ideja, da ti ... Ok, razumem, da razumem, da z nekega vidika, nekega tega influencerstva v smislu TikToka, Instagrama, to bi morda šlo, da bi šla zadeva v tej smeri, da narediš neko simpatično kampanjo, sploh če je ta partnerka neka influencerka. Problem pa, mislim, ko va začneš to prodajati kot nek novinarski izdel, ki ga potem resna televizija, ali pa televizija, ki se ima za resno televizijo, potem predvaja v svojem informativnem programu kot del neke resne informativne oddaje. Je pa to potem nek hud padec medijskih, novinarskih standardov. Tukaj pa je deansko ... In se sprašujem, mislim, da je s tem tudi sam premjerci naredil, prosporom Medvedjejev stugo, ko je to naredil, ker težko se predstavljam, da je kdo to razumev kot nekaj pozitivnega, da ne govorimo o tem, kako groteskno je zadeva izpadla, gde je potem premjeniti se ne pogovarja z gospod Gabrovom, pa dejansko potem gleda v kamero kot da bi šlo za neko kampanjo za zobno pasto. Pri Pršu je prvo pravilo, da se pogovaraj z novinarjem, z kamerom, ampak imaš prav, na koncu res gleda, kot neka reklama za durmejo, da ne bomo še videli res vaše reklame, ali pa za kozmu disk, kjer on govori v kameru. Ampak ni to edino. Premi je aktiven tudi na Instagramu oziroma na družbenih profilih pač svoje partnerje, kjer komentira njene objave in tako naprej. Kaj misliš, da se s tem ona dva prikupita ali pa da se on prikupi? Je to nek poskus na govor te mlajše populacije, ki je zelo aktivna na teh družbenih omrežjih, kar bi rekel človek, da pač nekemu poprečnemu Slovencu ali poprečnemu voljevcu to na nek način ne more biti blizu. Slovenci smo pregovorno bolj konzervativni, zadržani, že s tem imamo težave, da imamo premeja, ki je v radnju še poročen, krati pa pač se v javnosti kaže z drugo žensko, z njo tudi živi. A misliš, da bomo sprejeli te nove prijeme ali bo kontraočinek, tako kot praviš? Ja, jaz mislim, da je treba ločo doaveti, kar samo pojavljanje na družbenih omrežjih po svoje logično in normalno. To je nekaj, kar pač je danes trenutno. Če hočeš biti aktiven in nagovarjati ljudi, pač možeš biti tam, kjer te ljudje so. Danes je velik del mladih populacij na TikToku, na Instagramu. Borod Pahor je to zelo uspešno nagovarjal že dolgo časa. Samo pojavljanje ni nič nenavadnega, tudi če je, recimo gospod Gabrova, neka influencer, kaj z neko publiko lahko na tem smislu nagovarja, zdaj vprašanje je pa to lajkanje, kaj omenjaš, kaj smizi, pa da je bolj, tukaj ni nekaj nenagovarjanja javnosti, tukaj gre kot nek poskus osvajanja ali nekega njunega medsebojnega odnosa. V smislu, da si med sabo lajkate in komentirate, da potem drug drug mu nekako še na socialnih omrežjih dajete neko potoritev, ki je očitno v spalenci ali pa med četirimi stenami domače hiše. To ne vem, mislim, to je zgoljši prekvacija. Tam, kjer recimo v stali dobimo. Ampak mogoče manjka zgoljša je to, da boste nastopili v kajšnem vresničnem znamšovu. Mislim, da je eden pravkar poteka na eni iz med naših največjih komercialnih televizij, kjer so neki pari, pa mogoče ona dva tudi tam poskusi ta srečo. Ampak šalo na stran, Peter. Zdaj, na Twitterju je posebi, bi rekel, kritičen do premijaja nove uradne spremevavke. Mirko Majer, odgovorni urednik Planeti TV in enega izmed njegovih tvitov, kjer pač opisuje vlogo Gabrove v kriptoprevarah, ki so se zgodile v Sloveniji, pravilno prevseh je bila udeležena. Eno izmed tih njegovih objav na družbenih omrežjih je všeč, kao tudi obramni minister Marjan Šarec. Ne bom ga optožil, da se opristaša teoriji zarote, ampak kaj ne. Moramo temu pripisati kajšno posebno pozornost. Misliš, da je šlo za napako Šarca ali tistega, ki je upravljal z njegovim Twitter računom? Kaj si lahko o tem mislim? in tweete računom, kaj si lahko o tem mislim? Mislim, samega nekega lajkanja. Tukaj se mi zdi, da marsik do marsikej, po nasreči, lajkati, klikne, retvita, zdaj, koliko je to neko subtilno sporočilo jaz nekim. Mislim, če nekdo nekaj napiše direktno po objavi na socialno mreže, običajno to pomeni, da je premislo to, ko nekdo skrola ni tako nujno premišlja, ali pa mu je nek vidik izjave ošeča. Mar seveda tudi poznam ljudi, ki na socijalnih omrežjih delijo stvari, ker se jim zanimijo, čeprav se z njimi možda ne strinjajo. Bolj me je zanimivo to, da je Mirko Majer eden redkih, ki opozarja na te države. Mislim, predstavljamo si, če se postavimo v neko usporedno resničnost, ko bi se zgodila, da bi recimo bila Urška Bačovnik Janša oddeležena v nekih takih kriptoprevarah, jaz mislim, da ne bi bilo naslovnice časopisa, ki vsteden ali pa informativne oddaje, ki na začetku v špici in potem prve polovice oddaje ne bi namenila analizi vsem žrtvam, ki so na tej spletni prevari izgubile svoje prihranke ali pa nasedle ali kukarkoli. Zdaj, ko se je to zgodilo, pač golobovi spremljavki, pa prv zaprav kdo, ki bi samo spremljal nekaj dominantnih medijev, vretno za to spravah ne bi izvedel, ker praktično v tem ni bilo nobene informacije, kar pa je bolj, se mi zdi, tisto, kar nas lahko skrbi, bolj kot to, kaj obramlja ministra Želejka ali pa ... Tu z vidika medijev, ker niče mi ne bo rekel, da je pač golob vnaprej prepovedal vsem medijem, osebno, da v tem poročajo. Tu se vidi, da ta samo cenzura je pri dominantnih medijih, kar zadeva aktualno vlast, zelo prisotna in to je zmerom slabo. In za medijsko svobodo in za demokracijo, za vsako državo. Pa ne glede na to, a so vam te, ki trenutno vladejo, všeč, ali vam niso. Ampak mogoče, Peter, v zagovoru Marijino Šarcu, če vseeno bi predsednik vlade se užalil kot predsednice državnega zbora zaradi tega njegovega všečka in mogoče, Peter, v zagovor Marino Šarcu, če vseeno bi predsednik vlade se užalil kot predsednica državnega zbora zaradi tega njegovega všečka in mogoče odredil policiji, da mu izreče 250 evrov globe, se lahko obramni ministr Šarec zbrani, da so mu bile pa všeč fotografije premijajeva spremljevavke v teh objavah, kjer je praviloma ali pomankljivo oblečena, ali pa v nekih večernih tualetah na teh fotografijah. Ali misliš, da bi to premijaja še bolj ožaljilo, pa bi mu dal potem dve globi za 250. No, jaz mislim, da tukaj ni za prečakovati kajšnih glob. Zdaj, kaj je Marjan Šarec razmišljal, ko je to, oziroma če je sploh on tisti, ki je pravil z Twitter profilov. To je še vprašanje, kjer ga ne vemo. Sem se ustrašil, da boš rekel, če je sploh kaj razmišljal. Tako si se dobro znašel, ker se veš, te glove se lahko tudi seštevajo. Morava tudi mi dva paziti. Morava paziti, kaj govoriva. Zdaj, jaz mislim, da togdeleče nismo, da bi za take stvari tudi dvomen, da bi recimo, dvomen, da jaz lahko pazo. Oziroma, vse je, vprašanje je, kar smo se že preprešni vladi sprašvali, ne, ki je premijen najdeče za socialne omrežje, ampak je očitno jih, ne samo prešen, ne, očitno jih ne samo prešen, ampak tudi aktualen, več kot dovolj najde za to, da deli in deluje na socialnih omrežjih, samo pač druga omrežja, očitno kot prejšnja. Druga omrežja so mu všeč, ja. Mogoče se zgleduje po bivšem ameriškem predsedniku, ki kar svojega ustanovil, kaj mu prejšnji ni bi več všeč, oziroma kar so ga tam pač poskusili cenzurirati in tudi zdaj, ko so to cenzuro odpravili, prav, da se ne bo nazaj vrnil. Zdaj ima svojega. Saj glede, kaj ga je Trump načel, ima. Ma kar svojega. V slovenski politiki si, ker je tazga verjetno še ne morajo privošiti. Tres pa je, da ker na vlada svoboda, kdo pa ve. Mogoče pa jutri doživimo še kaj takega. Stvari so pokomentirala Peter, neki kosti so dala gledavkam in gledalcem zagledati. Gotovo bo tema še zanimiva. Zeselim še kdaj te gosti imamo v naši vodaje. Za danes pa najlepša hvala za tvoje komentarje. Gledavke, gledavci, to je bil o tem, koliko je cena za svobodo govora že 888. faktor na TV3. Jutri bomo za vas komentirali Škofejloški pasion. Koga so užalili Škofejloški študentje zakaj se za njih upravičuje Borut Pahor? Ne zamudite, predvsem pa ne pozabite. Njim se eno, dokaj rečem.