ENERGIJA

 

 

Vse, kar obstaja v Univerzumu, je neka oblika energije. Obvladanje denarja ali česarkoli drugega je obvladanje energije.

 

Energija  se  pojavlja v dveh stanjih -  materializirani  in nematerializirani.  Stvari,  ki jih vidimo okrog sebe,  kot  npr. avtomobili,  hiše,  knjige, drevesa, so  primeri  materializirane energije. Vsa preostala energija Univerzuma je v nematerializirani  obliki.  Za  naš namen jo bomo v tej  knjigi  definirali  kot nematerializirano energijo.

 

Obe vrsti energije sta si po obliki bolj podobni, kot se zdi prostemu očesu. Celo tisti predmeti, ki se zdijo zelo trdni,  kot npr. jeklene palice in betonski zidovi, se, če jih pogledamo  pod močnim mikroskopom, pojavljajo kot molekule v gibanju.

 

Kako energija doseže svojo materializirano obliko? Na presenetljivo  preprost način - preko mehanizma misli. Vse kar  vidimo okrog sebe, je bila v nekem preteklem času misel. To lahko  izrazimo tudi drugače: mi ustvarjamo s svojimi mislimi.

 

To  vsakega od nas postavi v izjemno mogočen položaj. Da  bi od  te  moči kaj imeli, pa moramo najprej verjeti,  da  jo  zares imamo, nato pa jo moramo koristno uporabljati.

 

Kaj  še vemo o energiji? Neskončno veliko je je in na  voljo je  vsakomur  ves  čas. Za njo je  Inteligenca,  sledi  pa  točno določenim zakonom.

 

Na energijo vplivamo neprestano, ker neprestano mislimo.  To v  resnici drži ne glede na to, če se svojih misli  zavedamo  ali ne. Psihologi pravijo, da gre skozi našo glavo vsak dan do 50.000 misli. Večina jih je enakih, kot so bile dan prej.

 

Večina   naših   misli  ima  obliko  miselnih   zgradb   ali prepričanj.  To  so  naši programi, naše  vnaprejšnje  ideje,  po katerih si razlagamo svet okoli sebe; kriteriji in standardi,  ki določajo naše delovanje, obnašanje in reagiranje.

 

Razlika  med  naključno  mislijo  in  miselno  zgradbo   ali prepričanjem je enaka razliki med katerimkoli naključnim dogodkom in  dogodkom  ali izkustvom, ki ima za nas nek pomen.  Ta  določa način,  kako vidimo svet. Naša prepričanja so odgovorna  za  kvaliteto naših življenj. Sprememba prepričanj pomeni tudi spremembo kvalitete naših življenj.

 

Pomemben  vidik misli je, da imamo ves čas  popolno  svobodo misliti karkoli želimo. To izhaja iz koncepta svobodne volje  ali svobodne izbire, ki je v Univerzumu osnovno načelo.

 

Če  torej  povzamemo bistvo, svoja  življenja  ustvarjamo  s svojimi mislimi. Ker ni nobene omejitve glede misli, ki jih lahko mislimo,  ni nobene omejitve glede življenjskih izkustev, ki  jih lahko imamo.

 

 

NAPREZANJE  

 

Da  bi bolje razumeli kako uporabljamo energijo, je pomembno,  da razumemo koncept naprezanja. Kot nasprotje uporabljanja  energije Univerzuma  je  naprezanje uporabljanje lastne energije.  Če  smo uglašeni z Univerzumom in delujemo v skladu z njegovimi osnovnimi zakoni,  teče skozi nas univerzalna energija, katere količina  je neizčrpna.  Če  smo neuglašeni, se zapremo za  ta  neizčrpen  tok energije  in  da bi vzdrževali sebe in  svoje  delovanje,  moramo črpati  energijo iz lastnih teles. Naprezanje je trošenje  lastne energije,  s čimer se upiramo naravnemu redu  Univerzuma.  Naprezanje je rezultat prepričanja, da smo sami izvor lastne  energije in moči ter da je naš zavestni um pametnejši od Neskončne Inteligence.

 

Obvladovanje energije od nas zahteva, da se predamo Neskončni Inteligenci in se odpovemo prepričanju, da vemo več kot Neskončna  Inteligenca. Da bi obvladali energijo, se  moramo  odpovedati  svojemu  zavestnemu racionalnemu umu in  njegovo  mesto odstopiti  intuiciji.1 Jasno mi je, da je to za nekatere  od  vas radikalna  izjava,  a vztrajajte še nekaj časa z mano  in  videli boste, da za to obstaja razlog.

 

Predlagam  vam mentalno sliko, ki vas bo opominjala na  neskončno količino energije, ki vam je vedno na voljo za ustvarjanje vsega kar želite. Predstavljajte si sebe, kako sedite v škatli za pesek  na  peščeni plaži ob morju. Vaša škatla  je  napolnjena  s peskom, peščena plaža pa je dolga kilometre in kilometre. Vsakemu mimoidočemu  dajete vedro polno peska iz svoje škatle. Ko  zaloga peska  v  vaši škatli poide, jo ponovno  napolnite  iz  neskončne količine peska, ki je vsepovsod okrog vas.

 

Vidite in slišite, kako nekdo pride k vam v vašo škatlo,  da bi  se  igral z vami. Glejte, kako si v igri vzame zase  ves  vaš pesek. Glejte sebe kako izstopite in se igrate na peščeni obali z neizčrpnimi  količinami peska vse okrog vas. Nekaj  metrov  stran valovi izpirajo pesek. Vzamete si ga lahko kolikor si ga želite in  iz njega naredite karkoli. Lahko naredite  avtomobile,  hiše, letala,  teniške loparje - vse, kar vam pade na pamet.  Ta  slika vam  lahko pomaga tudi pri krepitvi vašega prepričanja v  naravno izobilje, ki obstaja vsepovsod okrog vas. Več kot vidite izobilja v vašem življenju in ga priznate, več izobilja boste doživljali.

 

***************

 

Potem  ko  je  tema predstavljena, pride  na  vrsto  postavljanje vprašanj, ki jih bom tudi predstavil v tej knjigi. Predstavljajte si, da prijatelj, ki sedi poleg vas, vpraša naslednje:

 

Vprašanje: Kakšna je razlika med našo lastno energijo in energijo Univerzuma, za katero trdite, da so njene zaloge neizčrpne?

 

Odgovor:         Energija, ki jo ustvarjamo sami, prihaja od hrane,  ki jo jemo, iz tega, kar imenujemo energija živcev in od misli, ki  jih  zaznamo kot takšne, ki  zahtevajo  delovanje.  Npr. bojimo  se, da ne bi imeli hrane, obleke in bivališča,  zato se  zaposlimo.  Nočemo,  da bi nas  imeli  za  lenuhe,  zato študiramo za izpite.

 V nasprotju s tem pa razmislimo o nekaterih načinih,  na katere  so nam neizčrpne zaloge Univerzuma vedno  na  voljo. Prvič, da bi nam te zaloge bile na voljo, se moramo v svojih telesih počutiti udobno, sproščeno in umirjeno. Nato  moramo misliti  oz.  delovati in čutiti usklajeno  z  univerzalnimi načeli kot so izobilje. popolnost, harmonija in ljubezen.

 Če mislimo misli, ki so uglašene z Univerzumom in Njegovim  namenom, če smo podobno čustveno uglašeni in tako  tudi delujemo,  nam to odpre dotok neizčrpne  zaloge  univerzalne energije.  Kadar  posežemo  v  univerzalno  energijo,  lahko čutimo  njen  tok  skozi naše telo in kako  v  našem  telesu ustvarja občutek vitalnosti in radosti. Tako je, kadar zares polno za čutimo življenje.

 Bralec se bo sedaj morda spraševal: "Kadar me je  strah, kadar  sem  zaskrbljen  ali jezen, kako  naj  tedaj  dosežem stanje miru in se odprem neizčrpnemu toku energije?"  Knjiga se  ukvarja s tem vprašanjem. Ko boste brali naprej,  bo  to postalo  bolj očitno, kot tudi to, kako opraviti s  takšnimi situacijami.

Na  tej stopnji vam želim predstaviti misel o  tem,  kako deluje Univerzum. Univerzum2 je vedno usklajen z namenom  in Njegov namen je, vsaj delno, spodbuditi nas, da se z Njim in Njegovim  namenom  uglasimo. Spričo tega  nikoli  ne  zgreši priložnosti  za  spodbudo  k temu, da  bi  sledili  njegovim načelom.  Kadar smo z njimi uglašeni, doživljamo  lahkotnost in milost toka univerzalne energije skozi nas. V  nasprotnem primeru,  če si izberemo načela, ki so v protislovju z  univerzalnimi, smo dobesedno sami na svojem. Takrat potrebujemo sami svojo energijo, da bi se vzdrževali.

 

***************

 

Zdaj  bi  vam rad predstavil koncept  Univerzuma,  tega  velikega bitja,  katerega  delček  smo vsi. To je naš dom,  zato  je  naše razumevanje odnosov z njim potrebno.

 

UNIVERZUM

 

 

Za razumevanje osnovnih načel Univerzuma je prvi korak  spoznanje o  tem, kaj je Univerzum in kako deluje. Univerzum  vsebuje  vse, kar  obstaja, od najmanjšega delčka do največje galaksije. Vse  v Njem je vidik energije, zato je oblika vsakega delčka  Univerzuma oz. oblika celotnega Univerzuma rezultat misli3. Misel za Univerzumom imenujemo Neskončna Inteligenca ali Bog. Ta Inteligenca  ni le  v nekem davnem času ustvarila Univerzuma,  temveč  neprestano misli misel, ki Ga vzdržuje v delovanju.

 

Definicija pravi, da je Neskončna Inteligenca popolna,  zato je  popoln  tudi Univerzum in vse, kar je v Njem. Ljudje  so  del Univerzuma,  zatorej so popolni. Ena od ovir, ki jo  mora  vsakdo premagati, je prav vera v to.

 

Kar Neskončna Inteligenca ustvari, edino in le Neskončna Inteligenca lahko spremeni. Ustvarila je duha oziroma bit vsega, kar  v Univerzumu vidimo. Celo navidezno neživi predmeti, kot so  skale, imajo  bistvo, ki je živo in je del resničnega  Univerzuma.  Tako kot  človeška  bitja. Vsak od nas ima bit, ki ni  v  dosegu  naše kontrole. Ker življenja nismo ustvarili, tudi nimamo moči končati ga.

 

Neskončna Inteligenca je ustvarila naše bistvo. Ustvarila je tudi  zavestni um in skupaj z njim miselni proces.  Kar  človeška bitja ustvarijo s svojimi mislimi, ni nespremenljivo. Kar  ljudje sami ustvarimo, se nam zdi resnično, vendar to ni res.

 

Med  tem, kar ustvari Neskončna Inteligenca in tem kar  ustvarimo  mi,  je razlika; prvo je večno, drugo  ima  omejeno  dobo trajanja. Mi ustvarjamo stvari kot so avtomobili, hiše in obleke. Univerzum ustvarja bistvo vsega obstoječega, ki živi naprej  tudi potem,  ko  zunanja  pojavnost bistva spremeni  svojo  obliko  in navidezno umre.

 

S stvaritvijo našega bistva je Bog sprožil delovanje parametrov našega obstoja. Brez vmešavanja zavestnega uma je to  bistvo samo po sebi usmerjeno v doživljanje enosti s svojim  Stvarnikom. Kadar  dovolimo,  da  se to zgodi,  doživimo  resnično  popolnost Univerzuma.  Večino  časa pa se vmešavamo, kajti ta  moč  nam  je dana. S svojim racionalnim umom se odločamo kaj misliti,  početi, nositi  in  jesti. Naše fizično telo čuti neugodje  kadarkoli  je kakšna od teh misli ali dejanj neusklajena z univerzalnimi načeli. Kadar  popolnoma obvladamo univerzalne principe, kar  pomeni,  da resnično  doživljamo  enost z Univerzumom in  vsem  kar  vsebuje, popolnoma  obvladamo  tudi  energijo.  To  nam  omogoči,  da   za vzdrževanje naših fizičnih teles v stanju popolnosti, uporabljamo neizčrpne zaloge univerzalne energije.

 

Seveda pa takšno obvladovanje energij od nas zahteva popolno predajo Neskončni Inteligenci. Popolna predaja od nas zahteva, da opustimo vse, kar nas veže na naše fizično telo. Kakšen paradoks! Da bi v fizičnem Univerzumu karkoli obvladali, se moramo  odpovedati vsemu, kar nas nanj veže. To velja tudi za denar.

 

Vse, kar obstaja, ima v sebi stalno težnjo po vse večjem  in večjem  doživljanju lastne popolnosti. To velja tako za  drevesa, žuželke in minerale, kot za človeška bitja.

 

Vemo,  da bistvo enega bitja lahko vzpostavi stik  z  drugim bitjem.  Mnogi  od  nas  se lahko  pogovarjajo  z  rastlinami  in živalmi. V resnici neprestano komuniciramo z vsem in tudi sprejemamo odzive, čeprav se morda te komunikacije ne zavedamo. Komunikacija  teče  preko energijskih signalov, ki jih oddajamo  in  so rezultat naših prepričanj.

 

Odločitve, ki smo jih v svojem življenju sprejeli, so  odraz naših  prepričanj. Večine svojih prepričanj ne prepoznavamo  zavestno,  vendar prav prepričanja določajo, kakšni so  signali,  ki jih  neprestano oddajamo. Signali se vrnejo kot izkušnje,  usklajene z njimi. Tako se vsako prepričanje pozitivne narave vrne kot pozitiven rezultat in obratno, vsako prepričanje negativne narave se vrne kot negativen rezultat. Vsak rezultat je natančno  takšne vrste in narave kot prepričanje, ki ga je sprožilo.4

 

Naše  misli  torej  ustvarjajo  naše  življenjske  izkušnje; vendar  pa so nas učili, da nismo popolni, zato  naše  zaznavanje sebe, ki ni popolno, povzroči, da živimo svoje življenje, kot  da nismo popolni. Napačno zaznavanje resnice pa resnice ne spremeni. Še  nedavno so ljudje verjeli, da je zemlja ravna plošča.  To  je bila  napačna  zaznava, vendar pa zaradi tega zemlja  ni  postala ravna  plošča.  Povzročila je le to, da je bila  možnost  gibanja večine ljudi omejena.

 

Univerzum,  ki  ga  je Neskončna  Inteligenca  ustvarila  in vzdržuje  njegovo delovanje, vedno pazljivo skrbi  za  ohranjanje svojega obstoja. Neprestano nam pošilja signale, ki nas vodijo  v tej smeri in glede na to, da je neskončno inteligentna, nikoli ne zgreši  priložnosti,  da  bi nas opogumila k temu.  To  nam  daje izredno priložnost. Če smo pozorni na te vedno prisotne  signale, lahko ves čas delujemo s popolno gotovostjo.

 

Kako ujamemo te signale? Z mehanizmom, ki ga ima vsak od nas - z intuicijo. Naša intuicija je mehanizem, preko katere nam  med različnimi  mislimi mehko in nevsiljivo govori Neskončna  Inteligenca.  Da  bi jo lahko slišali in čutili moramo  izključiti  nek drug mehanizem - zavestni um.

 

Kaj so ti signali? V osnovi obstaja dvoje signalov. Kadar je naše  delovanje  usklajeno  z Univerzumom,  doživljamo  v  svojem fizičnem  telesu  občutek  ugodja. Če  nismo  usklajeni  z  Njim, doživljamo neugodje.

 

Kot  dojenčki in majhni otroci smo delovali predvsem  intuitivno. Naša racionalna družba pa ne podpira uporabe tega mehanizma,  zato  ga v kasnejših letih nadomestimo  z  uporabo  zavestne kontrole uma. Posledica je, da Neskončno Inteligenco  nadomestimo z našo omejeno, zavestno umsko inteligenco.

 

Obvladovanje intuicije je kot obvladovanje katerekoli  druge stvari;  najprej  zahteva čist in jasen namen. Da  bi  prišli  do takšnega  sklepa,  se moramo najprej odpovedati  prepričanju,  da racionalni  um  prekaša intuicijo. Nato moramo  preprosto  vaditi uporabo  svoje intuicije. To je zelo osebna izkušnja. Naučiti  se moramo  prisluhniti  ji, jo začutiti in  jo  stalno  uporabljati. Naučiti  se moramo razlikovati med intuicijo in tem, kar  se  nam zdi,  da je intuicija, v resnici pa je le naš notranji pogovor  s samim seboj.

 

Včasih se zgodi, da investiramo v nekaj, pričakujemo določen rezultat  in nas sploh ne zanima, da bi prisluhnili  ali  sledili svoji  intuiciji. Mislite si, da ste študent tretjega letnika  in ste  kot  glavni predmet vpisali znanost. Ugotovite, da  je  vaša želja  ustvarjati  kot oblikovalec grafik. Da bi s  svojo  intuicijo ujeli  signale,  ki vas bodo brezhibno vodili  v  vaši  odločitvi glede poklica, ki naj si ga izberete, se boste morali  odpovedati potrebi,  da bi dokončali študij znanosti. Vaša intuicija vam  še vedno pravi, da dokončajte študij znanosti. Vendar pa želite biti prepričani, da leta, posvečena študiju znanosti, ne bodo vplivala na vašo izbiro.

 

Da bi obvladali osnovne zakone in bi vaše življenje teklo na popoln način, morate biti sami s seboj vedno popolnoma pošteni.

 

Zanimiv  in prijeten način preizkušanja lastne intuicije  je skozi  kreativno izražanje. Uporabite barve (pastelne in  oljnate barve,  krede ali barvaste svinčnike) in dovolite si izraziti  se brez zavestne umske kontrole. Barve in oblike uporabite intuitivno.  To  je  čudovito izkustvo in veliko vam bo  povedalo  o  vas samih.

 

Če  boste na ta način izražali svojo kreativnost  v  daljšem obdobju, boste v svojih slikah opazili neko sosledje. Naučili  se boste tudi zaupati si in izražati se svobodno ter biti v stiku  s svojo intuicijo.

 

Nekaj podobnega je mogoče narediti tudi z glasbo, plesom  in športom.  Zapomnite  si le ideal, ki je svobodno  izražanje  brez vmešavanja  zavestnega uma. Naučili se boste kaj  pomeni  spustiti stvari iz rok, kar je naslednji vidik intuicije - zaupati vgrajeni popolnosti Univerzuma.

 

Izkoristite  vsako priložnost in vadite ta  načela,  posebno takrat,  kadar se počutite varni. Obvladanje osnovnih  načel  pri igranju tenisa, slikanju ali plesu ni nič manj vredno in pomembno kot pri katerikoli drugi stvari. Izberite si čas in kraje, ki vam najbolj  ustrezajo. Zapomnite si, Univerzum vas podpira pri  preprostih  stvareh in vam jih še olajša. Nikar z uporabo teh  načel ne  čakajte na obdobja stisk in težav. Vadite jih takrat,  ko  je vaše življenje umirjeno in udobno.

 

V:        Bi mogoče še kaj povedali o primerjavi med tem, kako ustvarja Univerzum in kako ustvarjamo ljudje?

 

O:        Z  veseljem. Vse ustvarjeno je rezultat delovanja  misli  na energijo  ali  misli  osredotočene na  energijo.  Vsakič  ko nastane, misel vpliva na energijo. Več kot je v misli  namena, boljši so rezultati njenega udejanjanja.

Vsaka  misel ima nek vpliv na fizični univerzum  in  vse, kar v njem doživljamo, je posledica misli enega človeka  ali več ljudi.

Vsak človek lahko misli katerokoli misel ali  kombinacijo misli, zato se oblike v svetu okrog nas in izkušnje, ki  jih v njem doživljamo, neprestano spreminjajo. Do tiste mere, do katere   lahko  pri  sebi  opazimo  stalnost  misli,   lahko razločimo tudi ustrezne vzorce v svojem svetu.

Samo  Univerzum, Neskončna Inteligenca ali  Bog  ustvarja to,  kar je resnično. Resnično pa je bistvo, ki je  v  vsem, kar  obstaja. V človeku je to bistvo obdarjeno  z  zavestnim umom.

Neskončna  Inteligenca  je ustvarila  vse,  kar  obstaja, torej  vse, kar ustvarimo ljudje, že obstaja. V  resnici  ne ustvarimo nič novega, samo zdi se nam tako.

Vse  je že domišljeno in ko smo pripravljeni to  sprejeti se  nam ponuja izredna priložnost, da to sprejmemo.  Najpreprostejši  način  je  predati svoj  zavestni  umski  miselni proces  Neskončni Inteligenci in dovoliti, da  se  popolnost izrazi  skozi nas. Šele kadar se predamo  popolnosti,  lahko razumemo kaj je pravzaprav kreativni miselni proces.  Takrat se  šele svobodno izrazimo iz svojega bistva, iz tega kar  v resnici  smo. Takrat se nam življenje prvič zares  odpre  in lahko ga doživljamo tako, kot je bilo namenjeno.

To je stanje, v katerem slikarji in glasbeniki ustvarjajo velike umetnine in v katerem se športniki gibajo s pretanjenostjo in živostjo baletnih plesalcev.

 

V:        Lahko razumem, kako je ta kreativni proces deloval za  umetnike  kot so bili Beethoven in Da Vinci in športnike kot  je bil DiMaggio. Kako pa deluje za nas ostale?

 

O:        Na enak način, kot je deloval zanje. Načelo je isto. To, kar se  zdi,  da nam manjka, je kreativni talent  za  izražanje. Vendar  je razlika med tistimi ljudmi, ki svobodno  izražajo svojo kreativnost, in ostalimi le stvar razlike v  zaznavanju. Tisti, ki je ne izražajo, verjamejo, da niso  kreativni, da vse skupaj sploh ni vredno izraziti, ali pa imajo  kakšno podobno  omejujoče  prepričanje  o tem. Resnica  je,  da  je vsakdo nadarjen za najmanj eno stvar, ki jo je ne le  vredno izraziti, temveč mora biti izražena, če naj bo ta posameznik v miru sam s seboj in s svojim Univerzumom.

Talenti, ki jih ima vsak od nas, so dani od Boga in  dani so  zato, da se izrazijo. Posledica naše  nesposobnosti,  da jih  izrazimo, je neugodje in težave z našim fizičnim  telesom.  Talenti  želijo  ven. To, da jih  zadržujemo  v  sebi, zahteva od nas napor, napor pa je poglavitni način, kako  se upiramo  naravnemu redu Univerzuma. Zadrževanje talentov  je celo nevarno in škodljivo za naš fizični in duhovni blagor.

Družba  pogosto zavira svobodno izražanje talentov  posameznika,  vendar  to ne pomeni, da le-ti zanj in  za  družbo nimajo vrednosti. Prav nasprotno!

Univerzum v svoji neskončni modrosti ne ustvarja talentov ne  da bi se oziral na potrebe drugih, da bi  izražanje  teh talentov doživeli. Če ima glasbenik navdih za ustvarjanje popolnoma  novih  glasbenih  oblik, bodo  vedno  tukaj  tudi ljudje,  ki  bodo uživali v glasbi, izraženi  na  ta  način. Resnica je, da je vsak od nas Beethoven, Da Vinci ali DiMaggio  na  področju  svoje nadarjenosti. Vsi  smo  rojeni,  da postanemo velike zvezde. Naša naloga je, da odkrijemo  svojo nadarjenost in jo izrazimo. Ko jo izražamo, se učimo, kakšna je njena vrednost in obenem ustvarjamo življenje, v  katerem je prisotno zadovoljstvo, izobilje in radost.

 

V:        Omenili ste, da nam to, kar smo že vložili v nekaj, otežuje slediti svoji intuiciji. Ali lahko naštejete še nekaj drugih primerov, kako se to lahko zgodi?

 

O:        Veseli  me,  da  ste postavili to vprašanje.  V  resnici  je zavezanost  tistemu,  v  kar smo že nekaj  vložili,  v  naši družbi prevladujoča. Od nas zahteva stalno budnost, da sploh opazimo  kdaj  vpliva na naše mišljenje  in  mišljenje  vseh drugih.  Primere  za to vidimo na vseh  področjih  delovanja naše  družbe. Vsaka oseba, naj bo to strokovnjak,  duhovnik, prodajalec,  vodilni delavec ali delavec v tovarni si  želi, da  bi način, na katerega si služi za življenje, ostal  nespremenjen, čeprav je to običajno podzavestno. Njene misli so torej usmerjene v podporo te želje.

Spominjam  se časa, ko je bilo uvedeno  zavarovanje,  ki izključuje  malomarno ravnanje. Takrat se v svoji  pravniški praksi  nisem ukvarjal z malomarnim ravnanjem z  avtomobili. Najprej  se  mi je zdelo, da me nova  zakonodaja  ne  zadeva neposredno,  vendar ni trajalo več kot nekaj  trenutkov,  da sem  si postavil naslednje vprašanje: "Kam se bodo  usmerili odvetniki,  ko  se ne bodo mogli več preživljati  s  primeri malomarnosti?"  Moja  ugotovitev je bila, da se  bodo  mnogi usmerili  na področje, na katerem sem bil  strokovnjak  tudi sam, na področje nepremičnin.

Čeprav  sem  se ob omenjeni  zakonodaji  počutil  osebno ogroženega, mi je bilo tudi jasno, da je ta koncept  zakonodaje za družbo koristen. Družba si je zaslužila dobre strani boljšega  načina razmišljanja glede zavarovanja.  Opazil  pa sem,  da  so  ljudje iz  vrst  pravnikov  začeli  objavljati članke, v katerih so pojasnjevali neprimernost nove  zakonodaje.  Začutil  sem, da dani razlogi niso bili  usmerjeni  v ublažitev  problema, temveč so bili le opravičila za to,  da se  nova  zakonodaja  izključi, kajti v  očeh  pravnikov  je ogrožala  njihove  interese  oz. to kar  so  v  to  področje vložili.

Koncept  "že  vloženega" je za vas,  bralca  te  knjige, pomemben.  Tudi vi ste že veliko vložili v  določene  misli, ideje  in koncepte, ki so v popolnem protislovju z  mislimi, idejami in koncepti, izraženimi v tej knjigi. Ostati  morate budni  in  stalno pozorni na neopazne načine, na  katere  se boste  upirali predstavitvi in vključitvi teh misli  v  vašo zavest.

Čas je, da vključimo malo glasbe, razgibavanja ali sprehoda. Zabavajte se!

 

***************

 

Naslednja  tema  je delno že bila predstavljena.  To  je  koncept namena.  Omenil sem že, da je Univerzum vedno usklajen  s  svojim namenom.  Vendar pa večina nas nikoli sploh pomislila ni  na  to, kakšen je naš namen. Zdaj je čas, da pomislimo na to.

NAMEN

 

 

Da bi lahko uživali dobrobiti popolnosti Univerzuma, moramo nujno spoznati v kakšnem odnosu smo z Njim. To naredimo tako, da  definiramo  namen  (glej spodaj). Naš namen nam  zagotavlja  celovito povezavo  z  Univerzumom. Omogoči nam, da  kot  posamezni  delček postanemo  del  večje  slike in nič več ne  čutimo  ločenosti  od svojega  Izvora.  Kadar določimo svoj namen, je vse, kar  se  nam zgodi,  pomembnejše,  kajti gledano je z vidika namena in  se  ne pojavlja več kot dogodek, ločen od celote.

 

Predlagam  vam,  da svoj namen preberete najmanj  enkrat  na dan,  saj boste tako okrepili svojo povezanost z Univerzumom,  in da  vzdržujete  čist  in odprt kanal z Izvorom  vse  energije  in Izvorom, ki vas bo vodil pri vsaki odločitvi, ki jo boste  morali sprejeti.

 

Predlagam  vam tudi, da ponovno preberete svoj namen  vedno, ko  vas  nekaj  teži. Težavni dogodek  ali  okoliščino  v  svojem življenju dojemate kot težavno zato, ker jo gledate kot posamezen dogodek.  Če  v ozadju tega dogodka vidite svoj  namen,  se  vaše zaznavanje  dogodka spremeni in prav tako se spremeni učinek,  ki ga ima na vas.

 

 

DEFINICIJA NAMENA

 

Naštejte  tri od svojih edinstvenih osebnih kvalitet kot  je navdušenje, kreativnost in humor.

 

Naštejte dve ali tri načine, na katere izražate te kvalitete pri komuniciranju z drugimi in pri tem uživate kot npr pomoč in inspiracija.

 

Domnevajmo, da je svet popoln v tem trenutku. Kakšen se  nam zdi? Kako ljudje komunicirajo? Kakšna je njihova  interakcija?  Kako se počutimo ob tem? Izjava je izražena v  sedanjem času in opisuje absolutni pogoj, popolni svet kot ga  vidite in  čutite.  Zapomnite si, popolni svet je  mesto,  kjer  je prijetno biti.

 

Združite zadnje tri odstavke v eno samo izjavo.

Primer  Moj namen je uporabiti mojo kreativnost,  navdušenje in  humor za pomoč in inspiracijo drugim, medtem  ko vsi  svobodno izražamo svoje talente z  radostjo,  v harmoniji in ljubezni.

 

VZNEMIRLJIVOST NAMENA

 

V svoji popolnosti vam  Univerzum daje motivacijo in energijo  za ustvarjanje  življenja, v katerem bo vse več in več  radosti.  To vam omogoča, da svoje življenje izoblikujete v življenje tolikšne lepote, da ne boste mogli pričakati naslednjega dne.

 

Da to uresničite, potrebujete nekaj predpriprav:

 

Pazljivo  definirajte  svoj namen in naj ta  namen  dobi prvo mesto v vašem umu; preberite ga vsaj enkrat na dan. Razvijajte v sebi občutek povezanosti z Univerzumom.

 

Vaše življenje naj postane izražanje vsega tistega,  kar imate  radi. To je poseben način, da izrazite to, kar  v resnici ste. To je igranje vaše popolne vloge v  univerzalni  mreži.  Počutili  se boste  kot  del  zmagujočega moštva in vsaka igra bo zabaven izziv. Igra se nikoli ne konča,  zato je ne morete nikoli izgubiti. Dogaja se  le to,  da  postajate vse bolj in bolj spretni  in  uživali boste prednosti stalnega napredovanja.

 

Neprestano  se opozarjajte na pravo, resnično   igro  in igrajte  jo  kot le pogosto morete. Izogibajte  se  igre iluzij.  Če  svoje  življenje živite v  skladu  z  vašim namenom in delate to, kar imate radi, avtomatsko  igrate resnično igro.

 

Vse  močneje se osredotočite na resnično  igro;  berite knjige,  ki vas navdihujejo k nadaljnjemu igranju na  vse višjih in višjih ravneh.

 

Bodite  del podpornega sistema, ki je  posvečen  igranju resnične igre.

 

Vsako izkušnjo, ki jo doživite, izrabite kot priložnost, da bi svoje življenje živeli kot igralec resnične  igre. Zapomnite  si: življenje je le izkušnja  zaznavanja.  Če vsako izkušnjo gledate z vidika vašega namena in  osnovnih  zakonov, vam to omogoči živeti popolno življenje  v vsakem trenutku.

 

 

RADOST PRIVABI IZPOLNITEV

 

Če  je  vaše življenje brez namena, čemu  ga  sploh  živeti?Kadar imate  namen, živite svoje življenje na drugem nivoju in v  drugi dimenziji. Delujete iz notranje potrebe. Izražate svoj pravi jaz. Kakšno radost to sproži!

Potrebno  je  le  delati in biti tisto,  kar  sproža  radost znotraj. Vse ostalo se uredi samo.

 

V:        Ali mi lahko poveste še nekaj primero, kako lahko svoj namen uporabim v vsakodnevnem življenju?

 

O:        Namen  ima  mnogo načinov uporabe. V resnici  je  osnova  za nešteto stvari, ki jih počnemo. Če se vprašamo, kako je  to, kar  imamo namen narediti, uglašeno z našim  namenom,  lahko močno poenostavimo in izboljšamo kvaliteto svojega  življenja. Pomen nekega dogodka je velik ali majhen, kar je odvisno od tega, v kakšnem odnosu ga vidimo z našim namenom. Idealno bi bilo, da je vse kar počnemo, povezano z našim namenom. To nas vodi k temu, da nekatere stvari nehamo delati, druge  pa vidimo na način, ki nam daje ogromno zadovoljstvo.

Še ena misel o namenu. Kadarkoli razmišljate o  poslovni združitvi z eno ali več osebami, socialno skupino,  skupino, s katero si delite podobna zanimanja in podobno, je  izjemno pomembno, da opravite s konceptom namena preden se  obvežete za skupno delovanje.

Preprost  in učinkovit način, kako opraviti  z  namenom, kadar  razmišljate  o  združitvi z eno ali  več  osebami  je naslednji:

                 - Vsaka oseba definira svoj namen.

                 - Vsaka oseba primerja svoj namen z namenom vsakega  drugega člana skupine.

                 - Vsaka oseba definira skupinski namen.

                 - Vsaka oseba primerja svojo definicijo skupinskega namena z definicijami  skupinskega namena vseh ostalih članov  skupine.

                 - Ustvarite  preprosto  besedilo  ali  izjavo  o  skupinskem namenu, s katero se strinjajo vsi udeleženci. Če  sporazum glede skupinskega namena ni dosežen, nima smisla vztrajati pri  skupnem delovanju. Neuglašenost namena bo  prišla  na površje kasneje, ko boste najmanj zavzeti za to, da z  njo opravite.

Idealno gledano je življenje osvobajajoče izkustvo. Daje nam  priložnost, da si dovolimo izraziti to, kar  v  resnici smo. Mi vsekakor nismo tisti del samih sebe, ki vidi potrebo po bojevanju, tekmovanju in trpljenju.

Najpreprostejši  način samo-osvoboditve je gledati  življenje  z  njegove  najvišje izhodiščne točke.  Le  tako,  da življenje  gledamo  z vidika  njegove  univerzalnosti,  bomo čutili navdih za sodelovanju v njem.  Imeti  namen  in čutiti  notranjo potrebo izražati ga je pomembno, če  hočemo živeti življenje visoke kvalitete.

 

***************

 

Če  obstaja kakšen koncept, ki je središčnega pomena za  obvladovanje drugih načel in za razumevanje delovanja Univerzuma,  potem je  to koncept popolnosti. Da bi ta princip uspešno  uporabljali, moramo biti pripravljeni odpovedati se prepričanju, da je  popolnost nekaj umišljenega in neresničnega.

POPOLNOST

 

 

Popolnost  je princip, po katerem deluje Univerzum in ta  princip je  čudovit.  Omogoča nam, da z vsemi vidiki svojega  življenja opravimo s popolno gotovostjo.

 

Kateri  so  kazalci popolnosti delovanja  Univerzuma?  Sonce daje ravno pravo količino energije, da omogoči življenje s  čimer se  njegova  lastna energija ne izgublja. Zemlja  se  vrti  okrog svoje osi s popolno natančnostjo ne da bi se pri tem utrudila ali izrabila. Na našem planetu je poskrbljeno, da v atmosferi obstaja  popolno ravnovesje plinov, ki omogočajo življenje. Vsakdo  od nas je sposoben izvajati funkcije, ki daleč presegajo  sposobnost človeškega razumevanja. Brez svoje zavestne kontrole  prebavljamo hrano in v trenutku naredimo kompleksen izračun potreben , da  bi ujeli  žogo,  ki leti v zraku. Združimo dve celici  in  ustvarimo drugo  človeško bitje in vse to se dogaja brez našega  zavestnega razumevanja procesa.

 

Nešteto primerov je, ki kažejo popolnost Univerzuma in  vseh elementov, ki jih vsebuje. Če uporabimo najvišjo misel in  obenem uporabimo princip popolnosti, zagotovimo, da bo  vse,  s čimer  imamo  opravka  in  vse  na  kar  vplivamo,  obravnavamo  na najboljši mogoč način.

 

Kako  lahko princip popolnosti uporabite v  vsakem  trenutku svojega vsakdanjega življenja? Verjemite, da ste vi in vsi ostali popolni  in  obnašajte se do sebe in do vseh drugih,  kot  da  so popolni.  Npr.  vaša prijateljica je ravnokar bila  odpuščena  iz službe  in na poti domov se ustavi pri vas. Deluje  jezno,  vznemirjeno,  sitno in prestrašeno. Lahko jo opazujete in njen  način delovanja  sprejmete  kot resničen; lahko pa  ga  ne  upoštevate. Lahko  ugotovite,  da  je vse to odraz njenih  prepričanj  v  tem trenutku, za vsem tem pa je popolno človeško bitje, ki je sposobno doživeti svojo popolnost v vsakem trenutku, v katerem  prepoznava in verjame v svojo popolnost.

 

Poslušate jo lahko ne da bi podpirali njena prepričanja,  ki se odražajo v jezi in strahu. Preprosto še naprej vztrajate in jo vidite kot popolno. Če negativna prepričanja o njeni situaciji in o njej sami ne bodo imela podpore, se bo opogumila in jih  odpustila. Doseženi rezultat se bo delno še okrepil, če imate  sposobnost izraziti pravo prepričanje v njeno popolnost.

 

Glede  principa  popolnosti je zanimivo dejstvo,  da  je  na voljo le tistim, ki ga uporabljajo. Nepoznavanje koncepta  popolnosti  ali  nepripravljenost verjeti vanj vam  onemogoča,  da  bi uživali njegove sadove. Skladno s tem velja tudi obratno:  tisti, ki verjamejo v koncept popolnosti, imajo od njega tudi koristi.

 

Vsak od nas pri usmerjanju svojega življenja in  neprestanem odločanju  uporablja standarde, vodila in merila. Vsaka  dobljena izkušnja  je  rezultat uporabe teh standardov,  vodil  in  meril. Nemogoče  je živeti v vakuumu. Potrebujemo nekatere  kažipote,  ki nas vodijo. Vse, kar verjamemo, določa rezultate, ki jih dosegamo. Kot  smo  že navedli v prejšnjem poglavju,  življenjske  izkušnje ustvarjamo sami s svojimi prepričanji.

 

Kako   naj  torej  ustvarimo  najboljšo  možno   življenjsko izkušnjo? Preprosto tako, da sprejmemo princip popolnosti. Uporabite   ga  kot  standard  in  z  njim  nadomestite   vsa   ostala prepričanja.  Če  za svoje obnašanje  potrebujemo  nek  standard, zakaj si ne bi izbrali takšnega, ki daje najboljše rezultate? Čim višja je misel ali princip, ki ga uporabljamo, tem bolj pridemo v sklad z Univerzumom.

 

Prepričanje o popolnosti od nas zahteva, da se odrečemo vsem drugim  prepričanjem.  Zato takrat delujemo popolnoma  na  osnovi intuicije. Uporaba intuicije pomeni, da poslušamo samo  Neskončno Inteligenco. Kadar uporabljamo svojo intuicijo, se moramo odpovedati  uporabi  zavestnega razuma. To, da se  izognemo  zavestnega razuma,  sprosti vse blokade v toku energije okrog in skozi  nas. Rezultat tega je občutek živosti, izkušnja popolnosti.

 

V:        Kako lahko tako popolno ustvarjeno človeško bitje deluje  na tako nepopoln način?

 

O:        Nepopolno  obnašanje  je rezultat svobodne volje.  Bog,  ali karkoli  v kar verjamete, je Univerzum ustvaril  do  zadnjih podrobnosti. Sklican je bil zbor svetovalcev, da se odloči o končnih  izhodiščih.  Tukaj je bil popoln  Univerzum,  čisto pripravljen na stvarjenje. Človeška bitja, njegov  bistveni integralni del, pa so bila nedokončana. Kako jih  dokončati? Ali  je bila popolnost Univerzuma mišljena tako, da bo  vsak moral  živeti življenje popolnosti v idealnem  smislu,  brez možnosti  izbire? Ali naj bo človeškemu bitju  dana  možnost izbire  v  tej  stvari? Po razmisleku  je  zbor  svetovalcev ugotovil, da bi bil Univerzum mnogo bolj vznemirljiv, če  bi ljudje imeli možnost odločanja o tem, kako bodo živeli svoja življenja.  Tako se je rodil koncept svobodne volje  oziroma svobodne izbire.

Da bi koncept lahko uveljavljali, je bilo potrebno  ustvariti  vozilo, preko katerega bi se svobodna  volja  lahko izražala.  Tako  je bil ustvarjen zavestni um. Ta  pa  je  v eksistenci postal najboljše orodje in obenem največji  vzrok težav in problemov - resnični paradoks.

Popolna  svoboda  daje  možnost,  da  ustvarimo  karkoli želimo.  Kot  večina ljudi verjamemo v  izjemnost  svoje  in skupinske  inteligence,  zato  smo  neprestano  v  skušnjavi ustvarjati življenjske izkušnje zasnovane na tako imenovanih racionalnih  miselnih  procesih. Na srečo nas vseh  vse  več ljudi v to dvomi. Če nič drugega, poskušajo vsaj  razmisliti o prednostih predaje svojega zavestnega uma Neskončni Inteligenci  po svoji svobodni volji. To dopušča razcvet in  svobodno izražanje njihove ustvarjalnosti in talentov, ki so  v vsakem od nas in so integralni del popolnega Univerzuma.

 

***************

 

Eden  od  načinov, ki si ga je izbral Univerzum, da  izraža  svojo popolnost  je v tem, da je vsakomur od nas dano darilo  v  obliki enega  ali več talentov. Biti v stiku z njimi in izražati jih  je ključ, ki vodi k izražanju notranje radosti.

DELATI TO, KAR LJUBIMO  

 

 

Univerzum in vse v njem je torej popolno in kot smo omenili že  v prejšnjem  poglavju, je aspekt te popolnosti eden ali več  talentov,  ki  so  dani vsakomur od nas. Kadar  te  talente  izražamo, izpolnjujemo svojo vlogo v celotnem načrtu Univerzuma.

 

Univerzum  samega  sebe  podpira na ta  način,  da  vsakogar vzpodbuja k svobodnemu in polnemu izražanju njegovih talentov. Če želimo od Univerzuma dobiti podporo, moramo delati to, za kar nas je ustvaril - izražati svoje talente. Tako preprosto je to. Kadar to  delamo,  nas  to opogumlja tako, da imamo  v  telesu  občutek ugodja in kadar se temu izogibamo, občutimo neugodje.

 

To nas vodi k sklepu, da mora vsak od nas delati to, za  kar je  bil ustvarjen, če hoče, da bo njegovo življenje popolno -  to pomeni: izražati mora talent ali talente, ki so mu bili dani,  da jih uporablja.

 

Talenti so darila Univerzuma. Talenta se ne moremo  naučiti. Vsak  talent  je popolno darilo, ki prihaja skupaj z  orodjem,  s katerim  ga je mogoče popolno izraziti. Če imamo umetniški  talent,  imamo tudi vse potrebne spretnosti, s katerimi ga  lahko  v uspešno  izrazimo.  Ne moremo imeti boljšega talenta, kot  ga  že imamo,  postanemo lahko le bolj samozavestni in lažje ga  polno  in svobodno izražamo. Odpremo se in se predamo Univerzumu ter  dovolimo, da se ta igra preko nas.

 

Izražanje  talenta ni izkustvo zavestnega uma. Kot  umetniki in  glasbeniki ne mislimo o barvah in notah, ki jih bomo  izbrali temveč  damo na stran vsak občutek omejitve. Postanemo  popolnoma intuitivni  in dovolimo Neskončnemu toku energije  teči  svobodno skozi nas. To je izkušnja svobode in radosti, ne misli in napora.

 

Kadar odpravimo vse omejitve, se dogajajo izredne stvari. Za vsakogar  je to enkratna in izjemna izkušnja. Pri polnem in  svobodnem  izražanju  svojih talentov doživljamo  popolnost.  Če  bi lahko  vzeli  tabletko, ki bi nas rešila  vseh  naših  negativnih misli in nas odprla za Neskončni tok energije Univerzuma, bi same sebe doživljali v svoji popolni veličini. V resnici lahko  to naredimo  sedaj,  v tem trenutku.   Kadarkoli  bomo  pripravljeni osvoboditi svoja krila, bomo z njimi poleteli v radost.

 

V  povzetku  lahko to izrazimo takole:  Univerzum  podpiramo takrat, kadar delamo to, kar ljubimo. Kot povračilo nam Univerzum daje  svojo popolno podporo in nas opogumlja, da Ga podpiramo  še naprej. Da bi ugotovili, kateri talent je za nas popoln v  kateremkoli  obdobju našega življenja, moramo samo pogledati,  kaj  je tisto  kar radi delamo. Tisto delo, ki ga po naravi z  ljubeznijo opravljamo, je tudi delo, za katerega imamo talent. To dvoje je v resnici eno in isto.

 

Vsi  vemo kaj je tisto, kar delamo z ljubeznijo, vendar  tej informaciji pogosto ne dovolimo, da pride v zavestni um. Naslednja  vaja  vam bo pomagala, da pridete v stik s tem,  kar  bi  radi delali  v tem trenutku. Ko boste odkrili, kaj radi delate,  boste odkrili tudi svoj talent.

 

 

VAJA DOLOČANJA STVARI, KI JIH RADI DELAMO

 

Naredite  seznam stvari, ki jih radi delate. Seznam  omejite na  tiste dejavnosti, ki so za vas resnično vznemirljive  že ob  sami  misli nanje. Čim krajši je seznam,  tem  lažje  bo priti do zaželenega rezultata.

Iz seznama izberite tisto dejavnost, ki je za vas najpomembnejša.  To  naredite ne glede na vaš odpor do  tega,  da  si izberete  samo  eno. Izbrati eno od njih ne  pomeni,  da  se morate za vedno odpovedati ostalim.

Sestavite  seznam načinov, na katere lahko izrazite  talent, izbran  v drugi fazi vaje. Najbolje je to delati  vsak  dan. Imejte  ločeno  beležko za to vajo. Idej, ki vam v  teku  te vaje pridejo na misel, ne presojajte. Zapišite vsako  idejo, ki  steče skozi vaš um, naj se zdi še tako neumna ali  nepomembna.  Namen te vaje je stimulacija  vašega  ustvarjalnega uma. Potem, ko boste vajo že nekaj časa delali, boste v sebi razvili  navado neprestanega  iskanja  ustvarjalnih  načinov izražanja tega, kar radi delate. Načinov izražanja tega, kar radi delate, je nešteto. Uporaba ustvarjalnosti pri  iskanju idej pa je eden od načinov doživljanja izobilja Univerzuma.

 

 

RAZLAGA VAJE

 

Vsi vemo kaj radi počnemo. To je sestavni del nas samih. Lahko pa tej  informaciji ne dovolimo, da pride v naš zavestni um.  To  je tudi  način zadrževanja radosti, ki jo doživimo,  če  informacijo uporabimo, da bi izboljšali kvaliteto svojega življenja.

Radost,  ki  jo izkusimo ob tem, da delamo to,  kar  ljubimo,  je globoka  in izpolnjujoča.  S tem izražamo to, kar v  resnici  smo, namen svojega bivanja.

 

V:        Zakaj si moram izbrati eno stvar? Rad imam mnogo stvari.  Ne morem prenesti misli, da ne bi usmerjal svoje pozornosti  na vse.

 

A:        Zelo  pomembno  je,  da si izberemo samo eno  stvar.  To  je funkcija učinkovite izrabe energije. Vemo tudi, da je  vpliv energije tem močnejši, čim bolj jo koncentriramo.  Usmeritev vse naše energije na en talent nam omogoči vse prednosti, ki jih ta princip omogoča. Ko enkrat dosežemo zadovoljiv  uspeh pri enem talentu, lahko začnemo z drugim in tako dalje.

Veliko je ljudi, ki imajo ogromno talentov. Tisti, ki so uspešni,  so  začeli tako, da so se usmerili  na  enega.  Če svojo pozornost razdelimo na več talentov, raztrosimo s  tem tudi energije, kar nam skoraj onemogoči, da bi v kateremkoli od njih dosegli visok nivo uspeha.

Zapomnite si, vsak od nas je "super star", če  izhajamo iz moči. Naša moč je naš talent.

Če  si  ogledamo življenje neke dejanske  slavne  osebe, opazimo, da je večina stvari, ki jih počne, čisto  običajna. Njega  ali  njo vidijo kot zvezdnika, ker eno stvar,  ki  jo počne, počne izjemno dobro. Vsem nam je prirojena  sposobnost, da  vsaj  eno  stvar lahko počnemo  na  visokem  zvezdniškem nivoju.  Ko ugotovimo kaj to je, in to delamo kot da  je  od tega  odvisno naše življenje, tudi vsak od nas postane  super zvezda.

Univerzum  nas je ustvaril tako, da delujemo  kot  super star. Ko enkrat v to verjamemo, je vse ostalo preprosto in lahko.

***************

 

Če  obstaja kakšno načelo, ki sproži več vprašanj in ga je  težje sprejeti kot katerokoli drugo, potem je to načelo, o katerem bomo sedaj govorili.Če tega ne obvladamo, so tudi vsi ostali nekoristni. Obvladanje tega načela nam daje neverjetno moč, da imamo  vse natančno takšno kot želimo. To je zakon vzroka in posledice in je ključni  princip razumevanja delovanja Univerzuma in naših  življenj.

Predlagam  vam, da si za to poglavju vzamete  ogromno  časa. Pomembno  je,  da  ob mislih, ki so v njem  izražene,  ne  čutite nobenega  neugodja. Še več; če ne  boste  pripravljeni  sprejeti teh idej, od njih tudi ne boste mogli imeti nobenih prednosti.

VZROK IN POSLEDICA

 

 

To  načelo  pravi, da vse, kar se nam  dogaja,  povzročimo  sami. Slučaj  ne obstaja. Načelo zahteva, da prevzamemo odgovornost  za vse  v svojem življenju. Je mogočno načelo in če verjamemo  vanj, ogromno pridobimo. Seveda moramo sprejeti tudi težave in prevzeti polno  odgovornost  za  mnoge stvari, s katerimi se  raje  ne  bi soočili, tudi tiste, za katere so dozdevno krivi drugi.

 

Znajdemo  se  npr.  v bočnem trčenju na  križišču  z  drugim vozilom,  katerega voznik je spregledal rdečo luč  na  semaforju. Najlažje  je v tem primeru okriviti drugega voznika in se  na  ta način  rešiti odgovornosti za trčenje. Če to naredimo,  v  bistvu rečemo,  da zakon vzroka in posledice ne velja. Rešili  smo  sebe težavnosti  neposredne odgovornosti za trčenje. S tem pa  smo  se odrešili  tudi moči, ki nam jo daje prepričanje, da zakon  vzroka in posledice deluje. Če prevzamemo nase odgovornost za čisto vse, kar se nam zgodi, si odpremo možnost, da svoje življenje ustvarimo natančno takšno, kakršnega si želimo. To, da prevzamemo  odgovornost  za trčenje, je v bistvu nizka cena, če jo  primerjamo  s prednostmi, ki jih s tem pridobimo.

 

 

IMAMO TO, KAR ŽELIMO

 

Rečeno  drugače, zakon vzroka in posledice pomeni, da je to,  kar imamo,  to, kar želimo. Če pogledamo okrog sebe in pogledamo  kaj imamo, vemo, da imamo vse to zato, ker tako želimo. (V tej knjigi je beseda "želeti" sinonim besed povzročiti in ustvariti.)

 

S  tem,  da prevzamemo odgovornost za to, kar  imamo  v  tem trenutku,  je ključ do sprostitve moči, ki nam je potencialno  na razpolago preko tega principa.

 

Zakon  vzroka  in posledice je zelo  natančen  princip.  Kar imamo  ali  rezultat, ki ga dosežemo pri čemurkoli in  pri  vsaki stvari,  je natančno to, kar želimo. Kot opomin na to  natančnost predlagam, da sebe vidimo obkrožene z ogledali v celotnem  obsegu 360 o. Vse kar izkusimo, je neposredna refleksija naših želja.

 

Na to lahko gledamo tudi s stališča koncepta energij.  Energija  teče  ven iz telesa kot signal oz kot  valovna  dolžina  iz radijske  ali  televizijske  postaje. Vsak  od  nas  oddaja  zelo natančne signale. Vsi in vse v našem okolju nekatere teh signalov sprejema. Vendar pa se samo tisti, ki so na isti valovni  dolžini odzovejo  nanje, podobno kot samo radijski in televizijski  sprejemniki sprejmejo samo signale tiste radijske postaje ali televizijskega kanala, na katerega so uglašeni.

 

Rezultat je torej tak, da v svoje življenje privlačimo ljudi in okoliščine, uglašene z energijo signalov, ki jih oddajamo.  Če oddajamo  signale  jeze, privlačimo v svoje  življenje  ljudi  in dogodke,  ki nam bodo prinesli jezo. Če oddajamo  signale  sreče, privlačimo  ljudi  in dogodke, ki nam bodo prinesli  srečo.  Tako preprosto  je to in na tak način deluje neprestano in brez  izjem (O tem, kako spremeniti signale, ki jih oddajamo, govori poglavje "Kako spremeniti to, kar želimo".)

 

 

DOLGOVI, KI JIH ŽELIMO IMETI

 

Eden  od načinov skrivanja tega, kar od sebe resnično želimo,  je povezan  z našimi dolgovi. Mnogi od nas imamo enega ali več  dolgov, ki ostajajo neporavnani ali pa jih vsak mesec poravnavamo  z zamudo. To ni slučaj. Če imamo težave pri odplačevanju določenega dolga, moramo domnevati, da želimo, da ta dolg ostane  neporavnan ali da je poravnan z zamudo. Nedvomno bomo ob misli na osebo  ali podjetje,  kateremu dogujemo ta denar, opazili, da do  njega  ali njih  ne  golimo ravno pozitivnih čustev.  Če  hočemo  spremeniti rezultat, moramo spremeniti to, kar želimo.

 

 Preprosta vaja vam bo pomagala uresničiti to spremembo.

Kadar  se počutite udobno in ste umirjeni, prikličite  v svoje misli osebo ali podjetje, ki mu dolgujete denar in glejte sebe, kako se ob tem dobro počutite. Ni  pomembno kako težko bo to na začetku; vztrajajte in delajte  vajo vsak dan, dokler ne opazite, da do te osebe ali podjetja čutite  pozitivna čistva. Do takrat boste tudi  opazili, da  so se pojavila sredstva, s katerimi lahko  poravnate dolg ali plačate dolg pravočasno.

Zapomnite  si, da vedno sprejmete to, kar želite.  Kadar  se želite  od nekoga odmaknite, to tudi naredite. Če  želite  nekomu svobodno  dati, to tudi naredite. Oglejte si rezultat  in  vedeli boste, kaj želite.

 

Če se izognete reševanju situaciji, ki vam je neprijetna, je s  tem  še  ne  odstranite. Kadar imate  potrebo,  da  bi  nekomu zadržali  plačilo,  se  bo potreba, če je  ne  boste  upoštevali, krepila.  S  tem svojo energijo usmerjate  na  zadrževanje,  zato potreba  po zadrževanju postaja močnejša. Zapomnite si, da  svojo energijo neprestano dajete mislim, ne glede na to ali se zavedate svojih  misli ali ne. Ko enkrat opazite negativni miselni  vzorec kot  npr.  zadrževanje plačila nekomu,  imate  možnost  odpustiti negativno misel o osebi ali pa v negativni miselni vzorec  usmerite še več energije s tem, da se ga izognete.

 

Nasprotje   izogibanja   je  zavedanje.   Izogibanje   krepi obstoječe  nelagodje.  Zavedanje  nas  opogumlja,  da  prevzamemo odgovornost za svoje življenje, nas vodi v spremembo naših  želja in s tem v uglašenost s svojo potencialno popolnostjo.

 

Še en razlog je za vero v zakon vzroka in posledice. Če v ta zakon  ne verjamemo, verjamemo v to, da se nam v vsakem  trenutku lahko  zgodi  karkoli, mi pa smo popolnoma nemočni, da bi  na  to vplivali.  To je resnično grozljiv scenarij in obenem  dober  razlog, da sprejmemo zakon vzroka in posledice. 

 

Včasih  se počutimo žrtve okoliščin, posebno takrat,  ko  se zgodi nekaj, kar nas ujame v nezavednem stanju. Rezultat  takšne vrste se morda zdi zelo dramatičen, vendar pazljivo  raziskovanje običajno  razkrije  vrsto manj dramatičnih izkušenj, ki  so  bile njegove predhodnice.

 

Univerzum  je popoln učitelj. Uči nas počasi, načrtno  in  z absolutno vztrajnostjo. Četudi se odločimo, da se ne bomo zmenili za  lekcijo,  se  učenje  nadaljuje. Mnogo  nas  je,  ki  smo  se odločili,  da  se  za lekcije ne bomo zmenili.  Signali  so  bili jasni,  vendar smo se odločili, da jih ne upoštevamo. Nato se  je lepega dne brez očitnega razloga zgodilo nekaj dramatičnega. Bila je  to le napredna lekcija v seriji manjših, za katere  se  nismo zmenili.

 

Stalna zavest o tem, kaj smo ustvarili, je ključnega pomena. Iskrena ocena naših življenj nam bo razkrila skrita prepričanja v nas.  Ta zavest nam bo nato dopustila, da prepričanja  spremenimo tako, da bodo uglašena z univerzalnimi principi.

 

Spomnite  se  moči,  ki jo lahko sprostite z  vero  v  zakon vzroka  in posledice. Sprejeti odgovornost za vse  neprijetne  in nadležne stvari, ki smo jih ustvarili, je nizka cena za to moč.

 

V:        Če  vedno  dobimo to, kar želimo, kako  si  potem  razlagate ljudi, ki umrejo v letalskih nesrečah?

 

O:        Osebe,  ki odpove let na letalu, ki kasneje  strmoglavi,  ni rešila  dobra  sreča. Prav tako tisti, ki  ima  nesrečo,  ni žrtev.  Vsa vedno dobi natančno tisto, kar želi. Pri tem  ni nobenih izjem.

Zakon vzroka in posledice navaja, da vedno prejmemo  to, kar  želimo.  Problem je v tem, da je večina  tega,  kar  si želimo, na nezavednem nivoju. Spomnite se, želje in  hotenja so rezultat prepričanj. Veliko prepričanj pa si pridobimo  v okoliščinah,  ki  povzročijo, da  ta  prepričanja  potisnemo takoj potem, ko jih sprejmemo.

Kasneje se ne spomnimo od kod so prišla - pravzaprav  se jih večinoma sploh ne zavedamo.

Obstaja samo ena varna in lahka metoda, s katero spoznamo svoja prepričanja in ta je, da pogledamo dosežene  rezultate. Takrat točno vemo, kakšna so naša prepričanja.  Rečeno drugače: če hočemo spoznati svoja prepričanja, poglejmo  to, kar imamo.

Poglejmo kako zakon vzroka in posledice deluje za majhne otroke.  Učili  so  nas, da majhni ortoci  ne  mislijo  prav veliko. Učili so nas tudi, da zarodki prav gotovo ne  mislijo.  Moderna znanost pa je z uporabo  pretanjene tehnologije dognala, da se celo zarodki odločajo.

Vsak se že od spočetja naprej odziva na svoje okolje  in neprestano  sprejema  zavestne  odločitve. Vsak  od  nas  pa potegne svoje lastne zaključke. Npr. otroci iz iste družine, bratje  in sestre, ki so jih vzgojili isti starši z  enakimi vzgojnimi metodami, si jih različno razlagajo.

Predstavljajte si zarodek, ki neprestano doživlja prepir med materjo in očetom. Zarodek si napetosti, ki jih doživlja v  času  nosečnosti  razlaga kot  normalno  stanje.  Razvije posplošitev,  da je življenje napeta in boleča izkušnja.  Ni slučajno, da po rojstvu otrok privlači okoliščine in  ljudi, ki v njegovem življenju vzdržujejo bolečino in napetost.

Drugi  zarodek se bo v podobni situaciji odločil, da  se bo  napetosti in prepirov izognil za vsako ceno. Po  rojstvu se  ta  otrok usmeri na mir in privlači k  sebi  dogodke  in ljudi, ki to v njegovem življenju podpirajo. Vsaka  drugačna okoliščina  v  njem samo še okrepi odločitev,  da  bo  živel življenje miru.

Vsak  od  nas je kompleksen  splet  prepričanj.  Ogromno prepričanj  imamo  in mnoga so med seboj povezana.  Tako  je skoraj nemogoče razvrstiti jih na zavestnem nivoju, lahko  pa opazujemo  njihove  rezultate.  Ti  nam  jasno  povedo,  kaj želimo.

Zaupal  vam bom svoja opazovanja, ki izvirajo iz  dolgoletnih izkušenj z mnogimi ljudmi. Opazil sem, da se  ljudem, ki verjamejo v zakon vzroka in posledice in ga  uporabljajo, močno izboljša kvaliteta življenja. To so ljudje, ki  pravijo:  "Da,  odgovoren  sem za svoje življenje.  Imam  moč  in sposobnost negativnosti spremeniti v pozitivnosti."

Ljudje, ki se usmerjajo predvsem na ekstremne situacije, so  tisti,  ki se izogibajo sprejeti odgovornost   za  svoja življenja. To so ljudje, katerih življenja se ne  izboljšajo na omembe vreden način.

Tistim, ki še vedno dvomijo v zakon vzroka in posledice, predlagam  naslednje.  Samo domnevajte, da  deluje.  To  vas nikakor  ne  more prizadeti. Če zakon  deluje,  boste  imeli korist od tega, da vanj verjamete. Če ne deluje, ničesar  ne izgubite.  Ne  verjeti pomeni, da se vam v  vsakem  trenutku lahko zgodi karkoli in nobenega načina ni, da bi se pred tem zavarovali, ne glede na to kaj počnete ali v kaj verjamete.

 

**************

 

Čas  je za odmor. Poslušajte glasbo, naredite nekaj vaj ali  pojdite na sprehod. Ko se boste vrnili, bomo govorili o temi, ki  je blizu srcu in žepu večine nas - denarju in materialnemu bogastvu.

IZOBILJE

 

 

Ko se ukvarjamo z denarjem ali katerimkoli drugim aspektom materialnega  sveta, je najvišja misel, ki jo smemo uporabiti  načelo izobilja. Najvišja misel vedno vključi in zaobjame manjše  misli. Najvišja  misel nam omogoči, da poskrbimo za vse in  vsakogar  na popoln način.

 

 

IZOBILJE JE NAŠE NARAVNO STANJE

 

Kaj  vemo o izobilju? Je aspekt popolnosti in je  naravno  stanje Univerzuma.  Da bi izobilje prišlo v naše življenje, moramo  biti  pripravljeni prepoznati, da je izobilje vedno na voljo -  moramo se  samo  odpreti, da bi ga sprejeli. Če v  življenju  doživljamo manj kot izobilje, se mu aktivno upiramo. Da se mu lahko upiramo, je potreben napor - razsipanje naše lastne energije.

 

Primer  tega je prepričanje, da izobilje dosegamo s tem,  da se držimo službe, v kateri ne uživamo, je pa dobro plačana. Mnogo ljudi  misli,  da  morajo opravljati delo, ki ga  ne  marajo,  če hočejo  zaslužiti toliko denarja, kot želijo.  Nesrečen  rezultat tega  prepričanja  izhaja iz napačne  percepcije  tega  osnovnega principa.

 

Kako  uporabljate  princip izobilja v svojo  korist?  Ko  se odločite,  da  boste  delali to kar ljubite, pridete  v  sklad  z Univerzumom.  Takoj vam je na razpolago neizmerna količina  energije.  Čutite  živost, ki prihaja iz občutka, da skozi  vas  teče neizčrpen tok energije. Ta živost vpliva na signale energije,  ki jih  oddajate; k sebi boste privlačili ljudje in okloliščine,  ki bodo v vas podprli ta občutek živosti.

 

 

ENERGIJA IN IZOBILJE

 

Vse  v Univerzumu je energija, zato je tudi izobilje odraz  energije. Obvladovanje energije je tudi obvladovanje izobilja. Deluje na  naslednji  način. Kadar delamo to, kar ljubimo in  zato,  ker radi to delamo, kanaliziramo energijo v ustvarjanje proizvodov in uslug  visoke  kvalitete.  Ljudje, ki jih  privlačimo,  nas  bodo podprli  pri vzdrževanju visokega nivoja kvalitete;  želeli  bodo uživati in izkusiti to kvaliteto energije. To so ljudje, ki  bodo kupovali  naše proizvode, uporabljali naše usluge in nam  bodo  z veseljem  in dobro plačevali zanje. Kdo ne bi užival  pri  nakupu predmeta, ki ga ponuja nekdo, čigar osnovna motivacija pri njegovem kreiranju je bila radost? Kvaliteta je zagotovljena.

 

Pomislite  na  to, da bi imeli avtomobil, ki ga  je  zgradil mehanik,  ki rad ustvarja avtomobile. Vsak del izbere  in  vgradi pazljivo.  Ko ga dokonča, predstavlja avtomobil njegov  ponos  in radost. Kdo ne bi pomislil, da je resnična čast posedovati takšen avtomobil.

 

Količina energije, ki ji dovolimo steči skozi nas, je  povezana z našo pripravljenostjo, da se uglasimo z Univerzumom in  Ga podpremo s tem, da delamo to, kar ljubimo. Čim popolnejša je naša uglašenost,  čim polneje in svobodneje si dovolimo  izraziti  to, kar  radi  delamo, tem večji količini  energije  dopustimo  steči skozi nas in tem večje izobilje uživamo.

 

 

PREPOZNAVANE NAŠEGA IZOBILJA

 

Pomembno  je, da razumemo še en aspekt izobilja.  Večino  tistega izobilja, za katerega mislimo, da si ga želimo, že imamo. Vzemimo npr. naše telo. Telo je izredno orodje, instrument s potencijali, ki  so  dobesedno neomejeni. Vse, kar verjamemo, da  je  sposobno narediti,  lahko  naredi. Omejujejo ga samo  naša  prepričanja  o njegovih omejenih sposobnostih.

 

 

V tem trenutku imamo presenetljiv razpon izobilja v  ljudeh, s katerimi se družimo, v hrani, ki jo jemo, obleki, ki jo nosimo, prostorih,  v katerih bivamo in prevozu, ki nam je na  razpolago. Obstaja  pa tendenca, da to kar imamo, jemljemo kot samo po  sebi umevno  in  opazimo samo tisto, česar nimamo, mislimo pa,  da  bi radi imeli.

 

 

TO NA KAR MISLIŠ, SE ŠIRI

 

Prihajamo k naslednjemu osnovnemu principu. To, na kar misliš, se širi.  Z opažanjem izobilja, ki ga že imate, prejmete še  več.  Z opažanjem  tega,  kar nimate, pritegnete  še  večje  pomanjkanje.  Uporabo  tega  principa ilustrira naslednji  primer.  Recimo,  da imate  v  žepu 100 $ gotovine, dolgujete pa  500$.  Večina  ljudi usmeri svojo pozornost na dolg, kar povzroči, da se dolg veča. Če svojo  pozornost usmerimo na 100$ in jo odvrnemo od dolga, se  bo večalo 100$. Kmalu boste imeli več kot dovolj, da plačate celoten dolg.  Pozornost  na 100$ oz. na izobilju, ki ga  že  imate,  vas spravi  v sklad z naravnim izobiljem Univerzuma. Vaš um spravi  v okvir izražanja tega, kar radi delate. To usmeri preko vas  energijo,  s  katero boste ustvarili karkoli  želite.  Pritegne  tudi ljudi, ki vas bodo pri ustvarjanju podprli.

 

 

HVALEŽNOST

 

Usmerjenost na 100$ v vašem žepu vas opominja na tisti del vašega življenja,  ki  dobro deluje in na to, kar ste od  Univerzuma  že prejeli.  To vas opogumlja, da pomislite na vse druge stvari,  ki jih  že  imate,  kot npr.  prijatelje,  hrano,  obleko,  drevesa, knjige,  glasbo in muzeje. Ker se to, o čemer razmišljate,  širi, boste  dobili še več. Proces postešuje izražanje  hvaležnosti  za vse stvari, ki ste jih že dobili.

 

 

DOLGOVI IN DARILA

 

Svoje negativne koncepte o dolgovih lahko spremenimo tako, da jih gledamo  s  pozitivnega stališča. Dolg  ni  začetek  transakcije, temveč  njen drugi del. V prvem delu nekaj dobimo,  npr.  obleko, avto  ali  TV sprejemnik. Morda smo si denar  izposodili,  da  bi lahko plačali te stvari. V tem primeru lahko to, kar smo  kupili, najprej uporabljamo za svoje potrebe in v svoj užitek.

 

V nadaljevanju takšnega pristopa je za nas zelo koristno, če dolg  vidimo kot darilo osebi, ki nam je na začetku  nekaj  dala. Zabavno  je dajati. Kadar damo prijatelju darilo za rojstni  dan, se  počutimo  dobro.  Plačevanje  dolgov ne  bi  smelo  biti  nič drugačno.  Kadar  je odplačilo dolga za  nas  neprijetno,  želimo zadržati ljubezen. Ko se izboljšujejo naše misli o posojilodajalcu, se povečuje tudi tok denarja za odplačilo računa.

 

Svarim  vas pa glede naslednjega; naj vas ne zavede  osnovna preprostost ideje. Ideja ni samo preprosta. Ona deluje!

 

Kadar  uživamo pri plačevanju računov,  vključno  plačevanju davkov državi, takrat vemo, da smo obvladali princip.

 

Mišljeno je, naj bo življenje radostno in zabavno. Kadar ni, zadržujemo ljubezen do drugih in od sebe.

 

V:        Če  je izobilje naše naravno stanje, zakaj so  toliko  ljudi bori, da bi ga dosegli?

 

O:        Če  je naše prepričanje, da se moramo boriti, da bi  dosegli nekatere  stvari, posebno materialno bogastvo, bomo to  kar želimo dosegli edino z borbo in naporom.

Tudi  sam sem bil prepričan v to. Moje  prepričanje,  da materialno izobilje dosežeš le s hudim naporom, je bilo tako močno, da sem v svojem obnašanju opazil dve pomembni stvari. V   vseh  petindvajsetih  letih  mojega  dela   sem   večino doseženega materialnega bogastva ustvaril v manj kot  petih  procentih časa, posvečenega svoji karieri. Preostali čas sem si  dobesedno ustvarjal probleme in ovire, ki sem jih  moral premagati, da je bil končni uspešni rezultat na pravi  način zaslužen.

Potem ko sem se preusmeril na delo, ki ga imam rad,  sem zaustavil  tok  denarja,  kajti delati to,  kar  ljubiš,  ni vključevalo napora. Nisem ugotovil, da sem tako napor  povezal z materialnim uspehom. Ko sem na račun užitka  odstranil napor,  je  skupaj z njim odšel tudi finančni uspeh,  ki  je prihajal  skupaj z njim v paketu. Končno pa sem le  dovolil, da se finančni uspeh in užitek združita.

To, da vedno dobimo to, kar si želimo ali v kar verjamemo,  je princip, ki je neizprosen. Deluje neprestano, če  to opazimo  ali  ne.  Ljudje, ki se borijo  za  preživetje,  ki delajo  stvari, ki jih ne marajo, zaznavajo svet, v  katerem obstaja nasprotje lahkotnosti in preprostosti, čeprav jim je ta vedno odprta.

Veliko  ljudi  ima težave tudi s stvarjo, ki  je  s  tem povezana.  Vraževerno  so prepričani, da morajo  v  sprejeti slabe  in  negativne stvari v svojem  življenju,  če  hočejo imeti tudi nekaj stvari, ki so dobre in pozitivne; to naj bi bilo  doseženo ravnovesje. To ustvarja stalno oviro  vsakemu resničnemu  napredku  v kvaliteti našega življenja.  Ali  je torej  vredno izboljšati nekatere aspekte našega  življenja, če moramo za to plačati neznano ceno?

Obvladovanje  izobilja zahteva, da se ukvarjamo z  dvema osnovnima idejama. Prvič, pripravljeni moramo biti polno  in svobodno izražati sebe preko talentov, ki smo jih prejeli od Univerzuma  prav zato, da bi jih izražali.  Drugič,  pozorni moramo  biti na vsa svoja prepričanja, ki so v  nasprotju  s principom  izobilja.  Če ne doživljamo  popolnega  izobilja, potem ga dobesedno odrivamo od sebe.

 

***************

Naslednja  tema je takšna, da je prav zabavno pojasnjevati jo  in opogumljati ljudi, naj se z njo ukvarjajo. Večina našega vsakdana je  vezana nanjo in večina zmede v naših življenjih je  posledica tega, da jo nepravilno zaznavamo. To je koncept iluzij,  koncept, ki ni izključna domena iluzionistov.

ILUZIJE

 

 

Univerzum je popoln, zato vse, kar je manj kot popolno, v resnici sploh  ne obstaja. Je iluzija. Bolečina, jeza in  pomanjkanje  so iluzije. Obstajajo le zato, ker jim videz resničnosti dajejo naša prepričanja.

 

Svet, kakršnega doživljamo, je rezultat splošnega  sporazuma med  ljudmi,  da stvari resnično so takšne, kot mislimo,  da  so. Večina  teh  prepričanj  ni  nič  bolj  resnična,  kot  je   bilo prepričanje  iz srednjega veka, da je zemlja ravna plošča  in  se sonce  vrti okrog nje. Še ne tako davno je skoraj vsakdo  verjel, da  je tako. Skoraj popolna soglasnost v prepričanju pa ga še  ne naredi  zares resničnega. Ugotavljamo, da dandanes  večina  ljudi verjame, da je inflacija neizbežna, da kalorije vplivajo na težo, da zapori zavirajo kriminal, da se na politike ni moč zanesti  in da oboroževanje zagotavlja narodu varnost.

 

Kako  ločimo resnično od iluzije? Iluzija je nekaj,  kar  se občasno lahko spremeni. Kar je resnično, je vedno prisotno.

 

Naše  bistvo  je vedno prisotno, kajti pod  plastmi  dvomov, strahov  in  drugih čustev bomo vedno našli resnični jaz,  ki  je čista  ljubezen. Vedno, kadar ga iščemo v sebi ali v  drugih,  je tukaj.

 

Kako  naj  torej obvladamo svet iluzij?  Iluzije  vzdržujejo svoj  obstoj  zato,  ker jim ljudje  dajejo  energijo.  Inflacija zadržuje  v obstoju to, da neprestano o njej  razmišljamo.  Vanjo priteka  toliko  energije,  da se mora večati. Če  bi  to  besedo odstranili  iz  jezika in nihče več ne bi ne govoril ne  pisal  o njej,  bi izginila. To velja za vsako iluzijo. Kadar  iluzija  ne dobiva več energije, razpade.

 

Vse iluzije so odvisne od misli, ki vanje usmerjajo energijo in jih s tem obdržijo pri življenju. Misel je lahko na  zavestnem ali  nezavednem nivoju. Misli in prepričanja, ki se jih sploh  ne zavedamo,  vzdržujejo pri življenju mnoge iluzije, ki  jih  sedaj doživljamo kot resničnost.

 

Ne  glede na to, ali glede iluzije obstaja splošno  soglasje ali ne, jo lahko vsak kadarkoli odstrani. To se zgodi takrat,  ko je  iluzija  spoznana za to, kar v resnici je. Ko je  prva  oseba spoznala, da zemlja ni plošča in videla to kot iluzijo, je ta  ni več obvladovala. Ljudje, ki verjamejo da med inflacijo in  njihovim standardom ni nobene povezave, živijo bolje z manj denarja.

 

Poskušajmo raziskati koncept dolga kot primera, kako opravimo  z iluzijo. Dolgovi obstajajo samo zato, ker je temu  konceptu dano  splošno priznanje in se v naši družbi na veliko  uporablja. Najem  posojil  za nakup avtomobila, hiše,  obremenitev  osebnega dohodka so v naši družbi cenjene oblike obtoka denarja. Obstajajo pa ljudje, ki v dolgove ne verjamejo in jih tudi nimajo. Dolg  ni življenjska potreba. Vsak dan kupujejo ljudje hiše in  avtomobile za gotovino in uživajo v tem.

 

Dolg ni svojstven del Univerzuma. Če nas mučijo dolgovi, nam je dana možnost, da se jih znebimo. Ljudje, ki jim je to  uspelo, v  bistvu  nič  ne razlikujejo od mene ali vas.  Samo  o  denarju drugače razmišljajo. Na tak način lahko razmišljate tudi vi.

 

Dolgovi niso splošno stanje, temveč poseno stanje. Naj imamo z  dotokom  denarje še takšne težave, nekaj naših  računov  lahko poplačamo.  Do neke mere znamo upravljati z denarjem,  mera  naše sposobnosti pa ni slučajna. Plačamo tistim, ki jim želimo plačati in  zadržimo  plačilo drugim. V vsakem trenutku imamo moč,  da  v svoje življenje pritegnemo dovolj danarja za plačilo vseh dolgov, ki jih resnično želimo plačati.

 

Na kakšen način obvladamo svoje dolgove?

V sebi utrdite jasen namen, da je vaš dohodek večji kot vaši stroški. 15

Preglejte vsa sredstva in vse izobilje, ki v vašem življenju že obstaja. Naj postane vaša navada, da to priznavate in  se za to zahvaljujete. Spomnite se: to, na kar usmerjate  svoje misli, se veča.16

Odstranite  iz  svojih  misli koncept  dolga.  Kadar  dobite nekaj,  kar od vas zahteva plačilo, kot npr. posojilo,  mislite o tem kot o darilu. Kadar ga poplačate, razmišljajte  o njem kot o darilu tistemu, ki vam je dal posojilo.

Če opazite, da imate težave pri plačilu določenemu posojilodajalcu, ozavestite dejstvo, da mu želite zadržati  plačilo. Ves  čas morate biti popolnoma pošteni sami do  sebe.  Kadar sprejmete  odgovornost za to, da določenemu  posojilodajalcu zadržujete vračilo, spremenite svoje misli o njem. Pomislite nanj občasno in glejte sebe, kako do njega gojite  pozitivna čustva.  To delajte toliko časa, da boste opazili,  kako  se vaša  čustva do posojilodajalca izboljšujejo. Takrat  se  bo povečal tudi dotok denarja za plačilo obveznosti.

 

V:        Ali  lahko  kaj  več  poveste o  rezultatih,  ki  jih  lahko dosežem, če odstranim svoja prepričanja o iluzijah medtem ko drugi okrog mene še naprej verjamejo vanje?

 

O:        Vaše  vprašanje izpostavlja dva vidika naših  življanj.  Delujemo kot posamezniki in svoje življenje doživljamo skladno s  svojimi  osebnimi  prepričanji.  Delujemo  tudi  kot  del družbe,  ki  ima  svoja prepričanja.  Kadar  se  prepričanja posameznika in družbe razlikujejo, je rezultat zanimiv.

Da odgovor poenostavim: posameznik lahko doživlja popoln mir  in vedrino sredi kaosa. Bolj kot je  skupinsko  doživljanje kaotično, bolj mora posameznik obvladati mir in vedrino.

Vsak  posameznik lahko mir sam doseže, vendar  bo  vedno čutil  vpliv  okolja.  Ta vpliv lahko  delno  izključimo  na nivoju našega osebnega zavedanja, ne moremo pa se  popolnoma izogniti in ga tudi ne bi smeli.

Kot človeška bitja smo del vzajemnega podpornega  sistema.17  Naša vloga je, da podpiramo tiste, ki  želijo  doseči največ,  kar  so  sposobni.  Naša  vloga  je  vedno  dvojna: izboljšati  kvaliteto svoje zavesti in podpirati  druge  pri izboljševanju kvalitete njihove zavesti.

 

***************

 

Mnogo  principov ima v sebi paradokse. Naslednji je  eden  takih. Paradoks  tega principa se glasi: da bi v resnici nekaj imel,  se moraš popolnoma rešiti vsake navezanosti na to.

 

NENAVEZANOST  

 

 

Če  opazujemo,  kako  deluje Univerzum, da bi  to  uporabili  kot model,  bomo  ugotovili,  da je njegovo  idealno  stanje  svoboda gibanja.  Zrak se svobodno giblje skozi atmosfero. Voda  svobodno teče  po strugah potokov in rek. Valovi se svobodno valijo  proti obali.  Zemlja  se svobodno vrti okrog svoje osi. Isto  velja  za človeške  zadeve.  Če bomo stvarem dovolili, da  svobodno  tečejo skozi  naše  življenje, bomo od vsakega izkustva  imeli  največjo možno korist.

 

Poglejmo na to z vidika energije. Energija zahteva  svobodno gibanje, da bi uspešno in učinkovito delovala. Energija Univerzuma  želi teči svobodno skozi nas. Kadar je tako, ustvarja  to  za nas in za ljudi, ki pridejo z nami v stik, največjo možno korist. Če  se vmešavamo v svobodni tok energije,  postopoma  zmanjšujemo naše že obstoječe izobilje. Poleg tega je rezultat  zaustavljanja toka energije občutek neugodja v naših telesih. Tako nas  Univerzum opozarja, da smo neuglašeni.

 

Eden od načinov vmešavanja v svobodni tok energije skozi nas je zadrževanje tega, kar že imamo. Oklepamo se denarja ali drugih materialnih  dobrin. Oklepamo se ljudi in naših odnosov z  njimi. Oklepanje  česarkoli - ljudi ali materialnih stvari -  zaustavlja svoboden  tok  energije v zvezi z našim  doživljanjem  osebe  ali materialne dobrine (avtomobila, hiše, obleke ali bančnega računa) in  zmanjšuje radost tega doživljanja. Obenem to zavira  svobodni tok novih stvari in novih ljudi v naše življenje.

 

 

POSEDOVANJE NE ZAHTEVA ZADRŽEVANJA

 

Med posedovanjem nečesa in oklepanjem te stvari je razlika. Lahko

imate  hišo, uživate v njej in nanjo niste vezani. Lahko  pa  ste lastnik  hiše,  čutite,  da vam pripada in če  bi  se  ji  morali odreči, bi nekaj izgubili. Slednje je navezanost. To je zaustavljanje svobodnega toka energije skozi vaše življenje.

 

V odnosu z neko osebo ste lahko popolnoma predani, tej osebi popolnoma  zaupate  in vendar niste vezani ne na to osebo  ne  na vajin odnos. V vsakem trenutku dajete drugi osebi popolno  svobodo.  Tak  odnos se nadaljuje, ker ga  oba  udeleženca  neprestano potrjujeta.

 

 Če  se  odnosa  ne oklepamo, obstaja  možnost,  da  v  vaše življenje  stopijo  drugi  ljudje. Vsak odnos  ima  svojo  lastno obliko  obveze, ki velja samo zanj, zato izkušnja vsakega  odnosa razširi  in  izboljša  kvaliteto drugih  odnosov.  V  doživljanju nekega  odnosa tečejo skozi nas energije vseh dosedanjih  odnosov in  tako  bogatijo  sedanjega. Če čutimo potrebo po  tem,  da  se oklenemo  enega ali večih naših odnosov, zaustavimo svoboden  tok energije.

 

Ljudje  so  nagnjeni  k  zadrževanju  stvari  ali  njihovemu kopičenju,  ker jih je strah, da sicer takrat, ko bodo to  potrebovali, tega morda ne bodo imeli. Z drugimi besedami - ne  zaupajo,  da  bo naravno izobilje Univerzuma poskrbelo, da  ob  pravem času dobijo primerne stvari.

 

Če ne zaupamo, da Univerzum deluje popolno, je to  povratno. Univerzum  nam  neprestano daje to, kar pričakujemo,  naj  bo  to pomanjkanje ali izobilje.

 

Oklepanje  stvari je tudi posledica našega  prepričanja,  da bolj  kot  Univerzum  vemo, kaj v  vsakem  trenutku  potrebujemo. Prepričanje  izvira  iz  naše domneve, da  Univerzum  ni  popoln. Popolno  zaupanje v popolnost delovanja Univerzuma v vsakem  trenutku je ključ, ki omogoči, da posežemo v to popolnost.

 

Če bi vsak od nas predal v obtok več od tega, kar  poseduje, koliko  več bi vsi imeli, da v tem uživajo in delijo  med  seboj. Spomnimo se, da nam je za ustvarjanje v vsakem trenutku na  voljo neskočna  količina  energije.  Edino  pomanjkanje,  ki  ga   kdaj doživimo je rezultat našega prepričanja, da nečesa ni dovolj  ali da nam ni na voljo. Opraviti imamo torej s percepcijo pomanjkanja ne z resničnim pomanjkanjem.

 

Da  bi si to dokazali, samo pomislite na primer, ko  ste  si nekaj zaželeli in to v trenutku in brez napora dobili samo  zato, ker je bila takšna vaša želja.

 

Obvladovanje  nevezanosti  od  nas  zahteva   pripravljenost verjeti,  da je Univerzum mesto, kjer vlada izobilje in  vsakomur bo  dana moč, da ga doživi.V veliko pomoč nam bo tudi  spoznanje, da je to, kar je za nas najbolše, tudi funkcija Neskončne Inteligence. Sporočilo o tem dobimo preko naše intuicije. To pomeni, da lahko doživimo ogromno materialno izobilje, kadar dovolimo, da to svobodno teče skozi naše življenje in se na ničesar ne vežemo.

 

 

ZAUPANJE V UNIVERZUM NAM ZAGOTAVLJA VARNOST

 

Koncept  nenavezanosti prinaša s sabo izhodišče,  imenovano  varnost.  Kako  doživljamo varnost? Dokaz, da je ne  doživljamo,  je gotovo  zbiranje  in kopičenje sredstev. Varnost  ni  nekaj,  kar dosežeš  zunaj sebe. V resnici oseba, ki si s kopičenjem  materijalnega  bogatstva poskuša ustvariti občutek  varnosti,  izgublja bistvo. Varnost je občutek, ki ga ustvari zaupanje Univerzumu  in vera,  da  je Njegova narava podpirati vse in  vsakogar  v  Njem. Vsakič,  ko  se odločimo povečati si občutek  varnosti  tako,  da povečamo  svojo  netto vrednost, obravnavamo iluzijo, kot  da  je resnična.  Doživljamo dvom v svojo resnično varnost,  ki  prihaja samo iz zaupanja ter prirojene varnosti in popolnosti Univerzuma.

 

V:        Ali je za obvladovanje nenavezanosti potrebno, da se odpovemo vsem dobrinam in vsemu, kar posedujemo?

 

O:        Ne. Imeti nekaj in to posedovati v resničnem smislu sta  dve različni  stvari.  V  Univerzumu ni ničesar,  kar  bi  lahko resnično posedovali. V resnici nam ničesar ne pripada.

Naša  družba ustvarja precej splošnih  sporazumov  glede različnih  oblik lastništva. Zavedeni smo v prepričanje,  da stvari lahko posedujemo. Družba nas celo opogumlja, da o tem razmišljamo   na  tak  našin.  Uči  nas  uspeh   enačiti   z lastništvom  različnih stvari in zanemari univerzalni  princip, da nihče ničesar ne more posedovati. Edini način, da  v nečem  resnično  uživamo je, da se od tega  odvežeme.  Kadar opačate, da nekaj ostaja z vami, boste vedeli tudi, da je za vas popolnoma v redu uživati v izkušnji, ki vam jo  prinaša. Če  odide,  veste,  da je nekaj drugega, kar vam  bo  v  tem trenutku dalo popolnejšo izkušnjo.

Pri tem konceptu je ključnega pomena dopustiti vsemu  in vsakomur svobodo, da bi karkoli lahko imeli. Veliko vaje  je potrebno za to. To ne pomeni, da se moramo vsemu odreči. Vse je izključno stvar zaznave, kar pomeni, da zaznano potrebo v nas,  da obdržimo ali posedujemo svojo  lastnino,  preprosto odvržemo.  Vadite, dokler resnično ne bo nebene razlike  več glede   tega,   ali   kaj  posedujete   ali   ne.   Ena   od najpomembnejših prednosti takšnega stanja je, da takrat,  ko stvari ali osebe ne bo več, ne boste razočarani in ne  boste čutili izgube.

Obvladanje  tega  koncepta zahteva od  nas  obvladovanje nekaterih  drugih, npr. koncepta, da vedno  lahko  ustvarimo to, kar si v svojih mislih želimo.18 Čemurkoli se že odpovemo,  vedno  to  lahko nadomestimo. Igra je  zabavna  -  igra univerzalnih  principov. Kdorkoli jo igra, je zmagovalec.  V resnici je najboljša in edina igra, ki nam je na razpolago.

***************

 

Ko  se bomo dajali z naslednjim konceptom in principom, ki je  za njim,  bomo  ugotovili, da se obenem dajemo s  konceptom  iluzij. Tako jasno se nam zdi, da nečesa več nimamo, kadar to damo stran. Kako je to mogoče uskladiti s principom, da dajemo le sami sebi?

DAJANJE IN SPREJEMANJE  

 

 

Dajanje  in sprejemanje je središčni koncept za razumevanje  izobilja  in  konceptov  kot so iluzije  in  energija.   Dajanje  in sprejemanje  sta  kot dve strani kovanca. Da  bi  imeli  popolno, zaključeno  darilo,  mora obstajati darovalec, ki  resnično  želi dati  in  sprejemnik, ki želi sprejeti. Tisti, ki je  dal,  je  v nekem  smislu  ustvaril vakum in je sedaj  pripravljen  sprejeti, medtem ko je sprejemnik v poziciji dajanja. Ni nujno, da  prejemnik nekaj da osebi, od katere je dobil darilo dobil. Smisel je  v tem,  da  oba,  dajalec in prejemnik, dovolita  da  tok  energije svobodno  priteka  in odteka iz  njunega  življenja.  Zadrževanje česarkoli, navezanost, je to, kar zaustavlja tok.

Če vizualiziramo krog ljudi in vidimo vsako osebo kako  daje drugim in sprejema od njih, nam postane jasno, kako to deluje. Če se  ena sama oseba oklepa nečesa, zaustavi tok  celotnega  kroga. Vsak  v krogu čuti blokado energije. Kadar se v sobi  vse  giblje svobodno, ima vsak korist od tega, tudi energija, ki cirkulira.

 

 

DAJEMO SAMO SEBI

 

V  ozadju  koncepta  dajanja in sprejemanja je  princip,  ki  nas opogumlja, da svobodno dajemo drugim. Princip je, da dajemo  samo sebi.  Spomnite se, da gre za energijo, ki obstaja  v  neomejenih količinah.  Dati  energijo drugi osebi ne pomeni, da  to  zmanjša vašo količino energije. V vsakem trenutku si lahko vzamemo toliko energije, kolikor je želimo.

 

Tok  energije skozi nas, kadar delamo to, kar  ljubimo,  nam ustvarja izobilje, ker omogoča da ustvarjamo popolne proizvode in izvajamo popolne storitve. Sreča, ki jo čutimo, kadar delamo  to, kar  ljubimo,  privlači  k nam ljudi, ki ki želijo  biti  v  naši bližini in nas podpirati s kupovanjem naših izdelkov ali uporabljanjem  naših uslug. Opogumlja ljudi tudi k temu, da  nam  dajejo zato, ker uživajo v dajanju.

 

Kadar  se  ukvarjamo  s konceptom  dajanja  in  sprejemanja, moramo  najprej  določiti, kaj dajanje je. Resnično  dajanje  ali darilo izpolnjuje naslednje pogoje:

Dajelec  iskreno želi, da druga oseba dobi darilo  in  v njem uživa.

Darilo je nekaj, kar sprejemalec želi imeti.

Dajalec  da darilo brez pogojev in pri tem  nima  drugih motivov.

Kadar  dajete nekaj iz čistega veselja, ki ga pri tem  imate in  pri sprejemniku dosežete enak občute, je to resnično  darilo. Da  se izkušnja dovrši, mora biti sprejemnik odprt,  da  sprejme. Povratno darilo lahko pride iz katerega koli izvora. Ni nujno, da je to oseba, ki je darilo sprejela.

Pomislite  za trenutek, če poznate koga, ki je  imel  toliko radosti z dajanjem daril, da je darila od drugih neprestano  tudi sprejemal. Mnogi poznamo takšne ljudi. Vsak od nas lahko  postane takšna oseba, kadar sprejme princip, da daješ vedno le sebi.

Kadar sprejmemo darilo od nekoga, to vzpodbudi v nas energijo  dajanja. To je motivacija, ki je znotraj principa,  da  vedno dajemo  le  sebi. Več veselja čutimo pri  dajanju,  več  energije vzpodbudimo v drugih, da tudi oni dajejo.

Končno,   kaj   v   resnici  damo,   kadra   damo   resnično darilo?Dajemo  ljubezen, ki je je v neomejenih količinah,  obenem pa  je  glavna  motivacijska sila v  ozadju  neomejenje  količine univerzalne energije. Ljubezen je tista resnična sila, ki poganja svet.  In  kot velja za vse stvari, ki so v obroku,  vedno  pride nazaj.

 

V:        Kako  lahko na najboljši način uporabim koncept  dajanja  in sprejemanja,  da bi dobil poplačano posojilo, ki mi ga  prejemnik noče vrniti?

 

O:        Rezultat dajanja z določenimi pogoji, kar posojilo tudi  je, ima  lahko kakršnekoli rezultate. Do neke mere ste  navezani na ta denar in Univerzum vas bo podprl, da se naučite dopustiti  stvarem, da iz vašega življenja odidejo. Neugodje,  ki ga čutite pri tem, je način Univerzuma, s katerim vam  pove, da  kar  ste zastavili ni uglašeno z  Njim.  Najpreprostejši način, da dobite posojilo povrnjeno, če ga boste sploh  kdaj dobili, je, da dovolite posojilojemalcu prevzeti odgovornost za njegov dolg. Če ga boste neprestano opominjali, ga bo  to opogumilo, da odgovornost za dolg prepusti vam.  Odgovornost za dolg lahko posojilojemalcu prepustite tako, da mu rečete: "Od  tebe in tvoje odločitve je odvisno, kaj želiš  narediti glede denarja, ki si ga dobil od mene."

Če je ta oseba kdaj imela namen vrniti vam, ji je s  tem dan  idealen okvir, da ponovno začuti ta namen. To  je  najboljša  možnost, ki jo imate za plačilo. Seveda pa,  čimmanj se  ukvarjate  in skrbite o tem, ali vam bo  ta  oseba  kdaj vrnila denar ali ne, bolj spravljate v tok givanje  energije pri drugih, ne le pri posojilojemalcu, da vam dajejo.  Spomnite se, najlažji način, kako nekaj imeti, je, da odstranimo potrebo po posedovanje, ki jo v sebi zaznamo.

PODROBNOSTI  

 

 

Univerzum ureja vse do zadnje podrobnosti.  To je še en  princip, ki navidezno nasprotuje splošnemu znanju.

 

Splošno  mišljenje  je,  da  urejanje  podrobnosti  potrebna sposobnost  zavestnega uma. Običajno je to  poizkus  ugotavljanja najboljšega načina delovanja v določeni situaciji in načrtovanje, kako  doseči cilj. Vendar pa zavestni um ne pozna vseh  spremenljivk  dane situacije. Samo Neskončna Inteligenca ima  to  znanje. Kadar  to funkcijo predamo Neskončni Inteligence, se bodo za  nas vse  stvari postavile na pravo mesto. Če sledimo intuiciji in  se povezujemo z Neskončno Inteligenco, nam je poslano popolno vodstvo, ki ne zahteva od nas nobenega napora.

 

Npr.: marsikomu se je že zgodilo, da je odšel na neki  kraj, ker se mi je zdelo prav, da gre tja. Navidezno slučajno  srečanje z  neko  osebo se je razvilo v pomemben medsebojni odnos.  Če  se ozremo  nazaj na to, moramo ugotoviti, da srečanja nikakor ne  bi mogli načrtovati sami, ker takrat sploh nismo vedeli, da ta oseba obstaja.

 

Če Univerzumu dovolimo, da se ukvarja s podrobnostmi, to  še ne  pomeni,  da se odrečemo aktivni udeležbi  v  življenju.  Prav nasprotno,  opogumlja  nas  pri tem. Kadar  v  Univerzumu  iščemo navodila  za najprimerneši naslednji korak, nadaljujemo  z  gotovostjo in imamo zaupanje v uspeh. To povečije tok energije v  nas in  okrog  nas, naše življenje je razburljivejše  in  zabavnejše, obenem pa bolj produktivno.

 

Podrobnosti se za nas in vse ostale urejajo na popoln  način tudi drugače. Kadar delamo to, kar imamo radi, mi urejamo podrobnosti za druge. Univerzum je zasnovan tako popolno, da je takrat, kadar delamo kar imamo radi, vsako opravilo izraz ljubezni tistega, ki ga je izvršil.

 

Univerzum je specializiran za opravljanje podrobnosti. Če Mu dovolimo,  da dela to, kar dela najbolje, postane naše  življenje preprostejše in nas osvobodi za dejavnosti, ki jih imamo radi  in jih počnemo z zaupanjem in radostjo.

 

 

 

 

UNIVERZUM UREJA PODROBNOSTI

 

Najboljši  način,  da ilustriram gornjo trditev  je  moja  osebna izkušnja.  Nekega  večera leta 1982 sem imel  predstavitev  svoje delavnice v nekem apratmaju v New Yorku. Udeležila se je je  tudi ženska, ki je tistega večera nisem srečal. Odšla je zgodaj in  ni imela priložnosti, da bi se mi predstavila. Kasneje mi je povedala,  da je moja predstavitev nanjo naredila močan vtis. V  svojih mislih  si naredila mentalni zapis, da me bo zaprosila za to,  da bi  to  delavnico priredil za organizacijo, ki ji  je  pripadala. Približno šest mesecev kasneje mi je telefonirala Patricia  Horan iz me zaprosila, da vodim delavnico. Pristal sem.

 

Potem ko sem jo srečal, sem izvedel, da je pisateljica.  Povedala mi  je,  da bi o meni napisala zgodbo za revijo,  pri  kateri  je sodelovala  kot  urednik. Nekaj mesecev kasneje  me  je  poklical James Bolen, izdajatelj revije "New realities". Odločil se je, da me  vključi  v svojo revijo z zgodbo na naslovni  strani.  Popoln tujec,  ki  živi na drugi obali, na drugem koncu  države,  me  je predstavil čidoviti in novi publiki.

 

V tem obdobju nisem nikoli poskušal sam doseči tega rezultata. Univerzum je v svoji neskončni modrosti te podrobnosti uredil sam. Še nekaj mesecev kasneje sem se čudil zaporedju dogodkov  in kako popolno je vse padlo na pravo mesto.

 

V:        Ali hočete reči, da je načrtovanje zapravljanje časa?

 

0:         Da. Če verjamemo, da je Univerzum popoln kraj, v katerem  je vse že do popolnosti urejeno, potem naša vloga ni v tem,  da ugotovimo najboljši način delovanja, kar planiranje v resnici je.

Univerzum od nas želi, da izkusimo življenje, ki  deluje popolno. Mišljenje, da je življenje borba in če ga ne razvozlamo,  ne bomo vedali kaj naj naredimo, so samo  misli,  ki smo jih sami ustvarili. Dejstvo, da mnogo ljudi misli  tako, jih še ne naredi resnične.

V vsakem trenutku se lahko predamo popolnosti Univerzuma in  dovolimo  Neskončni  Inteligenci, da nas  vodi  na  naši popolni  poti.  Edini  predpogoj za to  je  prepričanje,  da Univerzum tako deluje. Če ste v to prepričani, če verjamete, tako tudi je! Poizkusite! Druge poti ven ni.

 

V:        Ali lahko opišete primer, kako bi moral potekati moj tipičen dan  od zjutraj, ko se zbudim in se začnem  pripravljati  na dan?

 

O:        Idealno je, da svoj um zjasnite z meditacijo19 nato pa naredite  IDEALNO DNEVNO VAJO. Pri VAJI se osredotočite na  kvaliteto občutka, ki ga želite doživeti v teku dneva.20

Spomnite  se,  da k sebi privlačimo tiste ljudi  in  dogodke,  ki ustrezajo energijskim signalom, katere  oddajamo. Kadar  so v nas občutki sreče, radosti in lepote, bomo  pritegnili  k  sebi ljudi in dogodke, ki bodo občute  sreče  in radosti v nas ohranjali in krepili. Začeti dan na tak  način pripomore do tega rezultata.

V primeru, da v sebi ne morete vzpostaviti občutka sreče in  radosti, vam svetujem, da ne greste od doma, dokler  vam to  ne  uspe. Občutiti srečo in radost,  preden  odidete  od doma,  ne  glede  koliko časa vam  to  vzame,  je  najboljša časovna  in energijska investicija, ki jo sploh lahko  naredite.  Kadar odidete od doma depresivni, potlačeni,  zmedeni ali zaskrbljeni, bo dogajanje v teku dneva gotovo v skladu s temi občutki in jih bo ohranjalo on krepilo.

 

V:        Ali s tem trdite, da svoje življenje lahko živim povsem brez načrtovanja?

 

O:        Naj  vam na to odgovorim s primerom. Predpostavimo,  da  dan začnete  tako,  da naredite zanj načrt. Odločite se,  da  se boste  ob  9h srečali z Lucy, opoldan boste  imeli  poslovno kosilo s Harryjem in Nickom. Po vašem sestanku ob 9h pozvoni telefon. Kliče vaš prijatelj Fred. Pove vam, da je  ravnokar srečal  Sama, osebo, ki je specialist na vašem  področju  in ima odlične povezave, ki lahko koristijo vašemu  poslovanju. Sam bo v mestu samo še nekaj ur, vendar pa bi rad šel z vami na kosilo. Ali sledite svojemu začrtanemu urniku, ali greste na kosilo s Samom?

Resnica  je,  da je Univerzum v vsakem  trenutku  voljan dajati  nam namige glede tega, kateri naslednji korak je  za nas najboljši in to neprestano tudi počne. Če prisluhnemo in sledimo Njegovemu vodstvu, bo naše življenje teklo  popolno. To  je, kot vidite, radikalen odklon od načina, na  katerega so nas učili živeti in načrtovati svoje življenje. V resnici ne potrebujemo nobenega načrta.

Iz naše izhodiščne točke v svetu iluzij lahko vidimo  le določene  spremenljivke  in možnosti izbire.  Iz  izhodiščne točke  Neskončne inteligence je mogoče videti vse  spremenljivke  in možnosti izbire. Če le vprašamo, bomo preko  svoje intuicije,  ki  je naša povezava  z  Neskončno  Inteligenco,  dobili odgovor, katera spremenljivka je za nas najboljša.  V vašem  načrtovanju  dneva za takšno  odlično  poznanstvo  in povezavo  sploh  niste  vedeli,  kako  bi  ga  torej   lahko načrtovali.

            Komentar:   Obstajajo   okoliščine,  ko   je   priporočljivo načrtovati  vnaprej in sicer takrat, kadar imate  intuitivni občutek  za  to. Vaša intuicija v sedanjosti vam  pravi,  da naredite  nekaj  v prihodnosti. To pa v resnici  ni  načrtovanje.

 

V:        Ker  tako  vedno  vsak  dobi to kar  želi,  zakaj  potem  ne spoštujemo  načina, na katerega nam oseba to izrazi, naj  bo to jeza, žalost ali zmedenost? Zakaj bi za tem iskali popolnost?

 

O:        To  je  vedno  vprašanje  kvalitete  življenja,  kakršno  si resnično želimo. Način, kako izboljšati kvaliteto življenja, če  si to želimo, je, da situacijo gledamo z  višje  miselne ravni. To namreč delamo, kadar situacijo gledamo v kontekstu univerzalnih načel.

Gledati  mimo  iluzije jeze ali drugih  čustev,  ki  jih oseba  izraža, v popolnost, ki je za tem, je izbira,  ki  jo vedno imamo. To je odločitev za igranje resnične igre in  je tudi odgovor na vprašanje: Katera igra je bolj zabavna?

PRAV IN NAROBE NE OBSTAJATA

 

 

Naša racionalna družba nas uči presojati, analizirati ali ocenjevati  praktično vse, kar izkusimo. To je tako globoko  vsajeno  v nas,  da se čutimo nezaključene, če z vsako svojo izkušnjo  nismo sposobni opravitina ta način. Vendar pa presojanje,  analiziranje in ocenjevanje kogarkoli zaustavi našo sposobnost, da se odzovemo na  resnični jaz te osebe.  Ljudje niso njihove misli in  njihova dejanja. Ljudje so njihovo bistvo, ki je vedno popolno.

 

 

UKLEPANJE ENERGIJE

 

Ko  enkrat  karkoli ocenimo, presodimo in  analiziramo,  nemudoma zaustavimo  tok  energije skozi nas. To v naših  telesih  ustvari neugodje.  Ko izkustvo zaznavamo na ta način in ne glede  na  to, kakšno  resnično je, se obenj dobesedno zataknemo. Dokler ne  dopustimo,  da  naše presojanje izkustva izgine,  le-to  neha  biti njegov pravi jaz in nam še naprej povzroča neugodje.

 

Tukaj deluje univerzalno načelo, ki pravi da prav in narobe, dobro in slabo ne obstajajo. Vse kar se v Univerzumu zgodi, je le še  en  dogodek. S tem da ga presojamo, postane  takšen  kot  smo presodili,  da  je. Edini način, da  iskusimo  vrojeno  popolnost vsega je, da to popolnost vidimo in čutimo.

 

Razmislimo  o  naslednjem primeru. Porežete si prst.  Če  to vidite kot slabo in se razjezite nase zaradi svoje nepazljivosti, zgrešite bistvo. Čudovito je, da vas prst boli, kadar ga se  vanj urežete.  Ta jasen znak iz Univerzuma vam omogoča, da svoje prste ohranjate  sele.  Pove  vam tudi, da obstaja del  vas  (očitno  v podzavesti),  ki ima nagnjenje k samodestruktivnosti in vam  želi povzročati  bolečine. Ko postanete na to pozorni, lahko  to  tudi spremenite.

 

Če to obsodite, si zagotovite podoživljanje podobnih  dogodkov  znova  in znova, dokler se ne naučite, da  ste  sami  njihov kreator.

 

Dejstvo, da ničesar ni prav ali narobe, dobro ali slabo,  se v enaki meri nanaša na pozitivna izkustva. V redu je, da  radosti dovolimo vstopiti v naše življenje in v redu je, če nam je radost bolj  všeč  od zaskrbljenosti. Vendar radost ni  dobra,  le  bolj zabavna  je.  Vsak od nas ima pravico  živeti  življenje  popolne radosti. Dovolimo si to zdaj, v tem trenutku.

 

V:        Če  ne  verjamete  v prav in  narobe,  kako  predlagate,  da opravimo z zločinci?

 

O:        Eden  od  razlogov, da je naš kazensko  pravni  sistem  tako kaotičen,  je  ravno v tem, da izhaja iz standardov  kot  so prav  in narobe. Določeni ljudje v družbi se nato  odločijo, kaj je po njihovem primerno kaznovanje za delanje tega,  kar je narobe in temu rečejo zakon.

Prepričanje,  da  obstaja prav in narobe  zanika  načelo vzroka in učinka. Če sam ustvarim vse, kar se mi zgodi, kako lahko potem kogarkoli obtožim, da mi je karkoli naredil?

Družba gre po poti, za katero se zdi, da je najlažja,  v resnici  pa je zelo težka. Veliko lažje je prenesti  začetno zadrego, ki jo doživimo ob tem, da prevzamemo odgovornost za vse neprijetnosti, ki smo jih povzročili v svojem življenju, kot  izogniti se zadregi v prepričanju, da so  za  neprijetnosti krivi drugi.

Če  rečemo,  da prav in narobe ne obstajata,  ne  trdimo tudi,  da naša dejanja nimajo posledic. Ko  enkrat  opustimo koncept krivde, se lahko osredotočimo na resnično dogajanje. Če  nekdo krade ali fizično poškoduje drugo osebo, spravi  v gibanje  določene  posledice zase, čeprav  je  okradena  ali poškodovana oseba dobila natančno to, kar je želela. Znotraj storilca  je mehanizem, ki to v popolnosti urejuje. Ne  more se mu izogniti.

Kadar  nekdo  deluje tako, da njegovo  dejanje  povzroči bolečino  ali  neprijetnosti drugi osebi  (ali  kateri  koli stvari  v  Univerzumu), so  posledice  neposredne.  Storilec dejanja takoj začuti neugodje. Naj storilec še tako  poskuša odriniti  zavest o tem, neugodje bo ostalo dokler  za  svoje dejanje ne prevzame odgovornosti in ne prosi za  odpuščanje. Ravno tako mora vse misli, ki so manj kot ljubeče,  nadomestiti z ljubečimi.

Zakon vzroka in posledice in spremljajoči zakon o  ne obstoju  "prav" in "narobe" nas opogumi, da  odgovornost  postavimo  tja, kamor spada. Zločinci se morajo naučiti, da  je vsak  sam odgovoren za kvaliteto svojega življenja. Zanj  ni potrebno kriviti ne družbe, ne staršev, policaja ali  sodnika.

Zakon vzroka in posledice nam pravi, da nihče od nas  ne more  biti  žrtev kriminalnega dejanja, razen  če  tako  sam želi.  Izkustvo  kriminala v  našem  življenju  kontroliramo sami. Kadar odstranimo standard prav in narobe in jih  nadomestimo  s standardom osebne odgovornosti, postavimo  osnovo za dramatično izboljšanje svojega življenja.

PODPORA

 

 

Univerzum  deluje  kot  sistem vzajemne podpore. Vse  v  Njem  je povezano  z vsem. Sonce zagotavlja energijo za rast  rastlinstva, kar  zagotavlja hrano živalim. Vsak planet deluje na  gravitacojo vsakega drugega planeta. Izkoriščanje virov na planetu vpliva  na zrak, ki ga dihamo in na vodo, ki jo pijemo. Vsaka misel ima  nek vpliv  na  fizični univerzum, zato vsak od nas stalno  vpliva  na kvaliteto našega okolja.

Naša sposobnost upešnega delovanja znotraj sistema  vzajemne podpore je povezana z našo pripravljenostjo priznati in  verjeti, da  je to zares narava našega življenjskega izkustva. Družba  nas uči  drugače. Opogumlja nas, da se delovanja lotimo kar sami,  če naj dosežemo svoje cilje, kar nam daje vtis, da je sreča  dosegljiva le na račun drugih ali vsaj, ne da bi se brigali za druge.

Pomembno  je torej, da se neprestano opominjamo, da  nas  je Univerzum  ustvaril tako, da skladno delujemo v sistemu  vzajemne podpore.  Če  se neprestano ne  zavedamo  medsebojne  povezanosti vsake  osebe in stvari v Univerzumu, ne moremo uživati  prednosti popolno izdelanega univerzalnega sistema.

Osnovni  zakoni  Univerzuma  so  znotraj  sistema   vzajemne podpore življenjska vodila. Če jih ubogamo, nas to uglasi z  vsem in vsakomer znotraj sistema.

Različne  stopnje delovanje medsebojnega podpornega  sistema lahko   opazujemo   v  družinah,  klubih,   združenjih,   verskih organizacijah in tudi v podjetjih.

Kadar delujemo v svetu iluzij, pogosto postavimo pravila  in standarde,  ki niso uglašeni z osnovnimi zakoni Univerzuma,  zato obstaja  mnogo takih skupin, ki ne zagotavljajo idealnega  nivoja vzajemne podpore za svoje člane.

Vsepovsod po svetu lahko ljudje ustvarjajo podporne  skupine zase.  Navajam šest preprostih vodil za takšne  skupine  (skupina sta  dva človeka ali več ljudi), da lahko delujejo  kot  vzajemni podporni sistem.

 

GLEJTE POPOLNOST V VSEM IN VSAKOMUR

To  naj bo nekaj, kar vas spomni, da doživljamo  samo tisto,  kar  vidimo.  Noben dogodek ni  ne  dober  ne slab.22 Spomnite se še enkrat porezanega prsta. Lahko se  razjezite nase, ker ste si  povzročili  bolečino. Lahko  pa  ste  hvaležni  Univerzumu,  da  vas  preko boležine  opozori na tendenco samodestrukcije, ki  jo tako  lahko odstranite in nadomestite z  prijetnejšim obnašanjem, s katerim sebe podpirate.

 

VSE IZRAZITE V SEDANJEM ČASU

Edini  čas, ki je kdaj obstajal, je sedanji  (preteklost  je  za vedno mimo, prihodnos  pa  šele  pride). Idealno  je,  da je vsak tako  popolnoma  v  sedanjem času, da je eno z njim in ne upošteva nič, kar ni del sedanjosti. Kadar se naučimo  bolj zaupati  Univerzumu,  si  tudi dovolimo usmeriti se  bolj  na  sedanji trenutek  in  ga doživeti kot  popolno  izkustvo.  Če svoje  misli postavimo v sedanji čas,  se  neprestano opominjamo na ta princip.

 

VSAK PODPIRA VSE DRUGE

To  naj  nas  spomni, da  smo  del  sistema  vzajemne podpore.  Odvisni  smo  eden od drugega.  S  tem,  da podpiramo drug drugega, podpiramo sami sebe.

 

DELAJTE  TAKO,  KOT DA SVOJE ŽIVLJENJE  SEDAJ  ŽIVITE TAKO, KOT BI GA IDEALNO ŽELELI IMETI.

Edini način, da izboljšate svoje življenje, je, da si zamislite   boljšega.23  Če  se  vadite   v   boljšem življenju,  vam  bo to pomagalo verjeti,  da  je  res lahko takšno.

     Zapomnite  pa si, da Univerzum ureja  podrobnosti. Kadar si zamišljate boljše življenje, se osredotočite na  to,  kako se želite počutiti. Poiščite  radost  v sebi.  Odprite  se  temu in dovolite,  da  se  v  vas razširi  in vas v celoti napolni s toploto in  srečo. To  je  vaš  resnični jaz.  Negujte,  hranite  ga  in zrastel  bo  tako,  da  bo  v  celoti  napolnil  vaše življenje s svojo prisotnostjo.

     Z  izražanjem  radosti potegnete  radost  tudi  iz tistih,   s  katerimi  pridete  v  stik,   ustvarjate radostne ljudi in radostne dogodke. Več kot  izražate radosti,  več  jo tudi doživljate, dokler  enkrat  ne uvidite,  da  je le radost resnična.  Vse  ostalo  je iluzija. Kako se počutite v tem trenutku?

 

VSAK NA NEŽEN, PRIJAZEN IN LJUBEČ NAČIN OPOZORI NA TA VODILA VSAKOGAR, KI JIH JE IZGUBIL Z VIDA

Vsak  član  je odgovoren za to, da  se  skupina  drži svojega cilja. Na to naj opozarja na nežen,  prijazen in  ljubeč  način.  Vsaka zgodba,  vsak  dogodek  ali problem  je lahko prikazan tako, da je to v skladu  s principi,  predstavljenimi  v tej knjigi.  To  pomaga vsem,  da tistega, ki dogodek ali problem  izpostavi, vodijo tako, da se vzpostavi vzajemna podpora vseh.

 

VSAK IMA PRILŽNOST ZA DOVRŠITEV

Da  bi odstranili čas kot sporno točko, je vsak  član skupine   na  voljo  vedno, ko  je  nanj  naslovljena prošnja, da podpre  druge člane. To zmanjša  pritisk, kadar se je potrebno soočiti z nečim, na kar član  še ni pripravljen.

 

***************

 

Našteta vodila imajo namen vzpostaviti podporni sistem. Vendar so bila potrebna še dodatna vodila, da bi lahko obdržali pozornst in pozitivno  energijo skupine kadarkoli je član skupine  predstavil osebni problem.

ENAJST KORAKOV je samo vodilo. Vsebujejo vrsto predlogov  in vprašanj, ki predstavitelju problema omogočijo problem  zaznavati v kontekstu univerzalnih principov.

Medtem  ko predstavitelj govori, so ostali člani tiho, da bi  bil učinek  procesa  močnejši. A tišina je aktivna. Vsak  član  predstavitelju  daje podporo in je osredotočen nanj  (posebna  vodila glede tega so dana nekaj strani naprej pri navodilih za INTUICIJSKI  DIALOG).  Poglavitna funkcija poslušalca  je  predstavitelju dajati  toliko  ljubezni in podpore, da ta čuti  popolno  svobodo izraziti vse, kar je v danem trenutku zanj resnično. Izkazalo  se je, da so uvidi, ki jih predstavitelj dobi v takšni predstavitvi, neprecenljive vrednosti za rešitev problema.

Obstaja še drugi način uporabe INTUICIJSKEGA DIALOGA.  Voditelj predlaga temo, o kateri meditira vsak član skupine ob  istem času.  Primer  takšne  teme je: Zame je resnica o  tem,  kar  rad delam..... Vsi meditirajo o tem, dokler ni prva oseba pripravljena  govoriti.  To se nadaljuje, dokler niso govorili vsi,  ki  so želeli izraziti svoj odziv na meditacijo. Član lahko govori  tudi večkrat.

 

 

ENAJST KORAKOV

(PROCES PONOVNEGA ZAZNAVANJA PROBLEMA)

 

Kadar član skupini predstavlja situacijo, ki je zanj  neprijetna, predlagamo  uporabo korakov, ki jih bomo našteli. Eden od  članov skupine bere navodila po vrsti, eno za drugim, in vmes predstavitelju dopusti, da se na vsakega posameznega odzove, šele nato  mu prebere naslednjega.

 

TOČNO OPIŠITE SITUACIJO.

Ta korak dopušča osebi, da na čim krajši način pojasni  kaj  mu povzroča neprijetnosti. Ko  je  situacije določena, se vaja lahko začne.

ZAPRITE  OČI IN SE ZAVEJTE SVOJIH ČUSTEV  IN  SVOJEGA TELESA.  LOČITE JIH OD VSAKE MISLI, KI SE  VAM  MORDA PORODI O TEM. DAJTE ZNAK KO NEPRIJETNOST MINE.

Razlog za ta korak je, da osebi pomaga ločiti  čustva in  telo  od  misli, ki jih o  tem  ima.  Poglavje  o čustvih  pojasni  pomen tega. Tako dolgo, kot  je  na misel  vezano  čustvo,  je v  naših  telesih  občutek neprijetnosti.

ALI STE PRIPRAVLJENI PREVZETI POPOLNO ODGOVORNOST  ZA VSE VIDIKE TE SITUACIJE? NA KAKŠEN NAČIN?

Vprašanje opominja na zakon vzroka in posledice.

ALI SE STRINJATE, DA KARKOLI KDO NAREDI ALI JE  NAREDIL NEKOMU DRUGEMU, NI NITI PRAV NITI NAROBE? PROSIM, POJASNITE TO.

Vprašanje  predstavitelja opominja, da bo uklenjen  v neprijetnost trenutnega izkustva vse dokler bo  obsojal sebe ali koga drugega. Edini način, da  neprijetnost  izgine,  je prenehanje  obsojanjanja  vsega  in vsakogar, vključno samega sebe.

POGLEJTE   NA  SITUACIJO  DRUGAČE.  USTVARITE   ZANJO DRUGAČNO RAZLAGO.

Vse  kar  izkušamo,  je  rezultat  našega  zaznavanja zaznavanega.  Ko  se  naše  zaznavanje  spremeni,  se spremeni tudi naše izkustvo. Da bi oseba dano  situacijo  lahko  zaznavala drugače, mora  opustiti  svoje sedanje  zaznavanje  situacije in se  ne  več  vezati nanj.  Nepripravljenost  za to je  namreč  poglavitni razlog  za  nastalo  situacijo.  Če  po  nekajminutni meditaciji predstavitelj situacije ne more  zaznavati drugače,  mu  je naloženo, da s tem  nadaljuje  doma, dokler mu ne bo uspelo.

     Naj se predlogi drugih članov glede tega, kako naj predstavitelj spremeni zaznavanje situacije, zdijo še tako dobrodošli, na dolgi rok je učinkovita in trajna le tista sprememba zaznavanja, ki pride iz predstavitelja od znotraj. Tega so me naučile lastne izkušmje.

ALI  VAM  JE JASNO, DA DOBIVAŠ  NATANČNO  TISTO,  KAR ŽELITE IN DA DRUGA OSEBA DOBIVA NATANČNO TO KAR ŽELI? PROSIM, POJASNITE TO.

To  je še eno vprašanje, ki opominja na zakon  vzroka in posledice.

ALI PREPOZNAVATE, DA JE VAŠ NAČIN VIDENJA DRUGE OSEBE V  RESNICI NAČIN VIDENJA SAMEGA SEBE? ALI NAM  ŽELITE POVEDATI KAKŠEN PRIMER?

Ta korak nas opominja, da je naš način videnja drugih ali videnja situacije v resnici odsev lastnega stanja zavesti.  To je najučinkovitejši  način  ugotavljanja lastnih prepričanj.

PROSIM, OPIŠITE KAKO ZADRŽUJETE LJUBEZEN DO DRUGIH IN DO SEBE.

Vsi  občutki  neprijetnosti  vključujejo  zadrževanje ljubezni. Določitev tega nam pomaga razjasniti kaj se v resnici dogaja.

POJDITE IZZA DOZDEVNIH OKOLIŠČIN SITUACIJE IN NAJDITE LJUBEZEN V SEBI IN V VSEH DRUGIH, VPLETENIH VANJO.

Ta korak nas opominja, da je ljubezen edina  resnična motivacija   kakršnega  koli  obnašanja.   Kadar   je obnašanje  nekoga manj kot ljubeče, je  to  preprosto najbližje  izrazu ljubezni, ki ga lahko oseba  v  tem trenutku da.

OBČUTITE  RADOST, KI PRIHAJA, KADAR NAJDETE IN  IZRAZITE LJUBEZEN.

To  osebo poveže s tem, kar je vedno tukaj, če je  le pripravljena iskati.

 

Gornja vodila so oblikovana tako, da udeležence podporne  skupine obdržijo v uglašenosti z osnovnimi principi Univerzuma.  Podporna skupina  lahko deluje kot idealna družina, ki daje vsakemu  članu priložnost, da principe prakticira na varen način v okolju, ki ga podpira.  Kadar se vsak član nauči, da življenje  zunaj  podporne skupine ni nič drugačno od življenja znotraj nje, začne  eksperimentirati  in uporabljati te principe na vseh  področjih  svojega življenja.  Mnogi člani podpornih skupin so obvladanje  principov znotraj skupine uspešno prenesli v svoje vsakdanje življenje in s tem  dopustili,  da cel svet deluje zanje  kot  podporni  sistem. Spomnite se, življenje doživljamo na tak način, kot ga zaznavamo.

Pri  uporabljanju  ENAJSTIH KORAKOV eden od  članov  skupine prevzame vlogo voditelja in vodi osebo s težavami skozi proces po opisanih korakih. Idealno je, če se pri tem uporablja INTUICIJSKI DIALOG.  To  je  tehnika, ki predstavitelju  dopušča  odkrito  in pošteno  govoriti o vsem, kar mu leži na duši, potem ko je o  tem meditiral  ob vsakem od posameznih enajstih korakov.  Tako  predstavitelj  spozna,  katera  so v resnici  njegova  prepričanja  o stvareh, ki jih je izpostavil v procesu enajstih korakov.

Spoznavanje  svojih  resničnih prepričanj je  prvi  korak  v procesu  njihovega  spreminjanja. Ko jih  enkrat  poznamo,  lahko pričnemo prevzamati odgovornost zanje. Ko enkrat zatrdno spoznamo in  razumemo, da smo svoja prepričanja sami  ustvarili,  spoznamo tudi to, da jih le sami lahko spremenimo.

 

 

VODILA ZA INTUICIJSKI DIALOG

 

KADAR GOVORITE

Povejte  vse, kar vam pride na misel - idejo,  stvar, ki vas teži, izkustvo, karkoli.

Govorite jasno in razločno.

Bodite  odprti, pošteni in neposredni ne da  bi  koga prizadeli.

GOVORITE NE DA BI

navajali strinjanja in nestrinjanja.

obsojali in krivili sebe ali druge.

branili svoje stališče in lastno podobo.

se izogibali resniččnemu problemu ali ga zakrivali.

KADAR POSLUŠATE

Usmerite v tistega, ki govori, vso svojo pozornost.

Če  vas  kaj  zmoti, dajte to na stran ne  da  bi  se obsodili, in se ponovno usmerite v poslušanje.

Spoštujte pripravljenost predstavitelja, da govori  o tem, kar je zanj resnično.

POSLUŠAJTE NE DA BI

se odzivali, tudi na neverbalni način ne (smehljanje, kimanje...)

izražali  strinjanje,  nestrinjanje,  ocenjevali  ali obsojali.

vsiljevali svoje lastno prepričanje.

vadili kaj boste povedali, ko pridete na vrsto.

se pogovarjali z drugim poslušalcem.

odšli iz skupine, medtem ko nekdo govori.

 

 

PREDLOG TIPIČNEGA SESTANKA PODPORNE SKUPINE

 

Začnite točno.

 

Izberite  voditelja sestanka. Izberite osebo,  ki  je srečna in je pripravljena podpirati druge.  Na vsakem sestanku izberite drugega voditelja.

 

Posedite  se v krogu in pritegnite energijo v  center tako, da voditelj usmeri pozornost vseh na misel  kot npr.: Zahvaljujemo se za priložnost, da smo skupaj in ponujamo svojo lubezen in podporo eden drugemu."

 

Vsak član prebere svoj namen.

 

Preberite namen skupine. Da bi prišli do  skupinskega namena, vsak član zase definira skupinski namen. Vsak član  nato prebere skupini svojo  izjavo  skupinskega namena,  iz česar se izlušči ena izjava o  skupinskem namenu.

     Če se v teku procesa izkaže, da obstajajo različni skupinski  nameni,  je primerno  oblikovati  različne podporne skupine za vsak namen.

     Res  je, da se v idealni situaciji vsi člani  skupine  lahko uglasijo z vsemi ostalimi.  Za  doseganje tega je podporna skupina uporabna in koristna oblika. Prvi  korak je narejen že s tem, da ljudem, ki so  po naravi uglašeni eden z drugim, dopustimo biti v  isti skupini.

     Izkušnje  so  pokazale, da ljudje,  ki  po  naravi glede  namena niso uglašeni, ne ostanejo v isti  podporni skupini.

     Sčasom   bodo  člano  spoznali,  da  so   prejšnje neuglašenosti omejitve, ki so si jih sami  postavili. Del prosesa je tudi to, da člani skupine uvidijo,  da  neuglašenosti  izginejo,  kadar je oseba, ki  se  jih oklepa, pripravljena.

     Vsaka  oseba  pove eno od števil od  1-10.  Visoko število označuje, da je to za predstavitelja, ki  ima priložnost iti skozi enajst korakov, pomembno.   Isto številko lahko pove več oseb.

 

Voditelj  vodi vsakega udeleženca (višje številje  so najprej na vrsti) skozi enajst korakov.

     Predstavitelj lahko svobodno in kadarkoli  prekine vajo. To je vedno njegova odločitev, kajti skupina je zato, da predstavitelja podpira.

     Pomembno  je  zapomniti si, da noben član  ne  sme predstavitelju predlagati rešitve ne med ne po  vaji. Namen metode ENAJST KORAKOV je, da opravimo s  situacijo. Rešitve, ki jih predlagajo drugi, nič ne  pomagajo.  Za predstavitelja so pomembne le  tiste  spremembe, ki nastanejo preko njegovega lastnega uvida  v rešitev situacije.

     Če  ima  predstavitelj  težave  s  petim   korakom (poglej  na  situacijo  drugače),  voditelj  predlaga predstavitelju  naj  s tem nadaljuje  doma,  vajo  pa nadaljuje z nadaljnjimi koraki.

 

Dovolite izraziti vsaki osebi, ki to želi, na  kakšne načine so ji principi v pomoč oz. koristni zanjo.

     Obnovite princip.

     Začnite kakšno zabavno dejavnost, skupinsko  petje ali skupinsko igro.

     Določite datum naslednjega srečanja.

     Zaključite ob določenem času.

 

Omenil sem že, da svoje delavnice vodim brez zapiskov. Dovolim si toliko  intuitivnega izražanja, kolikor sem ga v  danem  trenutku sposoben. Nekega večera sem na delavnici samega sebe presenetil z novo  idejo. Kadar se zgodi kaj takega, domnevam, da je  to,  kar izrazim,  točno  in nadaljujem, kot da je res  tako.  Takrat  sem izrazil koncept oz. definicijo čustev. Tisti prvi večer je  definicija  prenesla napad psihoterapevta, nakar so jo tiho  sprejeli tudi vsi ostali udeleženci. Ugotavljam, da je psihoterapevt  vsaj delno  izrazil  moje lastne dvome o tem. Ko je  bil  prepričan  v tehtnost  koncepta, sem bil tudi jaz. Ni mi več potrebno  preverjati  ga, zato tudi na svoje delavnice ne pritegnem ljudi, ki  bi jim ta koncept predstavljal problem.

ČUSTVA  

 

 

Čustvo  je  zelo zanimiv pojem.  Njegovo  razumevanje  poenostavi obvladovanje ostalih principov. Zlahka ga je mogoče razumeti,  če ga  gledamo kot aspekt energije. Definicija čustva  je  "navezava misli  na  občutek". Ideal, če vzamemo Univerzum  kot  model,  je svoboden  in neoviran tok energije okrog nas in skozi nas.  Namen univerzuma  je, da misli svobodno tečejo skozi naš um  in  čustva skozi naša telesa. Vse, kar ovira svobodni tok enega ali drugega, zaustavlja našo energijo in ustvarja nevšečnosti v naših telesih, kar je znak, da nismo uglašeni.

Kaj se zgodi, kadar na čustvo navežemo misel? Damo mu nalepko,  ga  opisujemo, določamo, razlagamo ali obsojamo.  V  resnici določamo  ali razlagamo nekaj, o čemer nič ne vemo.  Čustva  niso predmet  razumevanja.  Čustva  samo so. So kot  barve  na  platnu umetniške  slike. Ena barva ni lepša, pomembnejša ali  boljša  od drugih.  Barve  samo so. A kadar se pojavijo  skupaj,  ustvarjajo kontrast ena drugi. Različnost jih naredi pomembne.

Podobno  je  s čustvi. Eno ni boljše od drugega.  Kadar  jih kljub  temu  vrednotimo kot različna in jih  obsojamo,  ustvarimo energijsko zaporo.

Vzemimo  npr. prijatelja, ki je pravkar izgubil  službo.  Na poti  domov  se ustavi pri vas doma, da bi ga potolažili  ob  tem nepričakovanem  dogodku, na katerega se odziva in se mu  privaja. Vneto izraža svoja čustva, jih opisuje. Pri tem uporablja  besede kot  npr. razburjen, zaskrbljen, strah me je. Razlaga čustva,  ki jih čuti. Ko to počne, dejansko zaustavlja tok čustev skozi svoje telo.  To  ustvari energijsko zaporo, ki  poveča  njegov  občutek neugodja.

Recimo, da čez petnajst minut pozvoni telefon - kliče prijateljeva  žena. Medtem ji je telefoniral njegov delodajalec.  Podjetje  je nepričakovano podpisalo pogodbo za zelo velik posel  in ponovno  sprejema  vašega  prijatelja v  službo.  Celo  plačo  mu povečuje. Nepotrebno je reči, da bo opis čustev vašega prijatelja zdaj precej drugačen. Uporabljene bodo besede olajšan,  sproščen, srečen ali navdušen.

 

Čeprav  se  zdi  čudno, ima opisovanje  čustev,  najsi  bodo pozitivne ali negativne narave, enak učinek. Zaustavi tok  čustev skozi telo.

Razpoložljivost zapletene opreme je znanstvenikom  omogočila to  stvar nekoliko osvetliti. Ljudem so na vsa pomembna mesta  po telesu postavili elektrode in merilne naprave  za merjenje  odzivov kot npr. srčnega utripa, pulza, dihanja, telesne temperature, nakar  so  v ljudeh vzpodbudili čustvene odzive  različne  vrste. Ugotovili  so, da popolnoma nasprotna čustvena stanja  ustvarjajo fiziološko podobne odzive.

V  našem življenju mnogo dogodkov sproži čustva.  Kadar  jih definiramo,  obsojamo ali razlagamo, ustvarjamo v  naših  telesih energijsko  zaporo. Zato je najvrednejša tista lekcija, v  kateri se  naučimo dopuščati čustvom, da tečejo skozi nas, ne da bi  jih določali, obsojali ali razlagali.

Spomnite  se, da je iluzija vsako izkustvo, ki je  manj  kot popolno. Če ga imamo za resničnega, ga vzdržujemo pri  življenju. Obsojanje in razlaganje čustva je primer, kako iluzijo vzdržujemo pri  življenju.  Čustvo  ni predmet  definicije  ali  razlaganja. Čustvo  preprosto  je. Kadar ga nehamo  razlagati  in  opisovati, dopustimo  čustvom  da svobodno tečejo skozi nas, s  čimer  pravi naravi svojega bitja omogočimo, da se izrazi.

Kaj je torej odsotnost čustev? Je radost. To je prava narava našega  bitja. Doživljanje življenja v kontekstu radosti  postavi vse v pravo luč in naše resnične jaze uglasi z Univerzumom.

Tako  smo  obšli cel krog in se ponovno  vrnili  k  konceptu popolnosti.  Če  si dovolimo verjeti vanj in v vse, kar  teče  iz njega, se odpremo stalnemu doživljanju našega prirodnega  stanja, ki  je  radost.  Na ta način izražamo svojo  popolnost  obenem  s hvaležnostjo za neverjetne darove, ki so nam dani.

 

V:        Če  je radost edino resnično čustvo, ki naj  ga  doživljamo, kako potem gledate na pogrebe?

O:        To  je odlično vprašanje in z veseljem bom  nanj  odgovoril. Resnica je, da nikoli nihče ne umre. Pogrebi so igre, ki  se jih  igramo  v  naši družbi.  Predstavljajo  vrsto  napačnih predstav o bistvu življenja. Poleg napačne predstave o biti, resničnemu jazu, ki nikoli ne umre, je ena od osnovnih zmot, da  osebi  ni  dana možnost  odločitve,  kdaj  bo  zapustila fizično telo.

            Neskončna  Inteligenca je vsem dala svobodno  voljo.  Kakšno pravico  ima kdorkoli od nas govoriti drugi osebi,  kaj  naj počne  in  kaj ne? Kje naj tukaj potegnemo  črto?  Mi  boste dovolili,  da vam določim kakšne barve srajco,  kravato  ali obleko boste nosili, kaj boste jedli za večerjo, kakšen avto boste  vozili,  v kakšni hiši ali stanovanju  boste  živeli? Zakaj  bi se vdovec ali vdova, otroci ali prijatelji  jezili na  bližnjo  osebo, ki je zapustila svoje  fizično  telo  ob določenem  času? V čem se to razlikuje od  katerekoli  druge vrste omejevanja? To bi bilo omejevanje osebne svobode.

            Družba  ustvarja žalost okrog pogrebov. Čemu vsa ta  travma, če  v  pravem pomenu besede nikoli nihče zares ne  umre?  Če želimo,  lahko celo obdržimo stik z ljudmi, ki so  zapustili fizično  telo. Če gre kdo na križarjenje, priredimo  zabavo. Tudi  pogreb bi moral biti nekaj takega - praznovanje  potovanja,  ki  je vsekakor vznemirljivejše in  izzivalnejše  od križarjenja.

HARMONIJA  

 

 

Za   življenje,  v  katerem  vse  deluje   popolno,   potrebujemo harmonične medsebojne odnose. Da bi ugotovili, kaj je  harmonija, se  ozrimo  k Univerzumu. Tam vedno najdemo  idealni  model.  Ker Univerzum  deluje  kot vzajemni podporni  sistem,  je  podpiranje drugih  v medsebojnem odnosu ključ harmonije v njih. Kako  se  to najbolje naredi? Da jih vidimo kot popolne.

Vse  kar je manj kot popolno, je neresnič}no in je  iluzija. Videti  v  drugi osebi jezo, zmedenost, zaskrbljenost  ali  strah pomeni, da priznavamo iluzije. To tudi opogumlja drugo osebo,  da svoje iluzije izkazuje kot resnične. Idealni odziv je, da iluzij, ki  jih  druga oseba izraža, ne upoštevamo, temveč  vidimo  osebo tako popolno in radostno, kot v resnici je.

Bolj  kot se tega držimo, lažje postaja. Na  preprost  način lahko to delamo tako, da pogledamo vsakega mimoidočega na  cesti, opazujemo značilni izraz njegovega obraza, gremo takoj izza  tega izraza  in  vidimo  kako je popoln in radosten.  Sčasom  se  naša sposobnost  izboljšuje  in  koristi, ki jih  imamo  od  tega,  so čudovite.  Povečuje se naša sposobnost, da sebe vidimo  popolnega in radostnega.

Vrnimo se h konceptu energije. Vsak od nas neprestano oddaja energijske  signale. Dogaja se nam samo to, za kar  smo  prosili, nekaj,  kar smo signalizirali drugim, da nam dajo. Da bi ta  koncept  imeli  neprestano na umu, se spomnite mojega  predloga,  da mislite kako so okrog in okrog vas sama ogledala.

Vse, kar doživljamo, je refleksija tistega, kar smo prosili. Komaj  opazna sprememba izraza na obrazu druge osebe je  natančno to, kar smo klicali. To je naslednji vidik popolnosti Univerzuma. Njemu  ničesar  ne  uide in se na naše dejanje  ali  misel  vedno popolno  odzove.  Kadar ta odziv ustvari neugodje, je  to  opomin Univerzuma,  da  naša  zaznava ni uglašena.  Je  opomin,  da  naj opustimo  katerokoli že iluzijo, ki jo imamo, in se  spomnimo  na svojo popolnost in popolnost vseh drugih.

 

 

LJUDJE SE NAM PRESTAVIJO TAKŠNI, KOT SI JIH SAMI ŽELIMO

 

Kot  pri konceptu izobilja, je naš način zaznavanja  harmonije  v odnosih enak načinu kako ga doživljamo. Sprejeti idejo, da se nam ljudje predstavljajo takšni, kot si jih sami želimo, pomeni velik korak  k doživljanju harmonije v medsebojnih odnosih.  Želeti  si nekaj  na zavestnem nivoju ni edini način, da si  nečesa  želimo. Večina naših želja se izraža podzavestno.

Kadar pritegnemo k sebi osebo, katere dejanja ne  izkazujejo ravno ljubezni do nas, nam ta kaže del nas samih, ki ga ne ljubimo  in  ne sprejemamo. Univerzum nam v svoji  neskončni  modrosti daje  priložnost, da vidimo tisti del sebe, ki ga  skrivamo  pred sabo. S prepoznanjem in spremembo tega dela sebe odklenemo  energijo, zaprto v naših telesih. Kadar nam to uspe, izgine neugodje, ki ga neprestano doživljamo.

Da  bi dosegli harmonijo v medsebojnih odnosih, moramo  najprej  biti  v harmoniji s samim seboj.  Osredotočanje  na  besedo harmonija nas spomni na našo popolnost in popolnost vseh  drugih. Približa nas doživljanju harmonije v odnosih.

 

PRETEKLOST IN ODPUŠČANJE

 

 

Eden od predmetov, ki privlačijo veliko pozornosti, je preteklost -  predvsem  tisti  deli preteklosti, za katere se  zdi,  da  nas preganjajo. V resnici je vsak del preteklosti, ki vpliva na  našo sedanjost, tudi del sedanjosti. Ker v resnici obstaja samo sedanjost, lahko odpustimo samo sedanjost v sedanjosti.

Vsako  neugodje,  ki ga doživljamo,  je  rezultat  energije, zaprte v naših telesih. Bolj natančno, je rezultat navezave misli na čustva. 27 V našem doživljanju se je zgodilo nekaj, kar smo si razložili tako, da je ustvarilo navezanost. To se običajno zgodi, kadar  opazimo,  da druga oseba v zvezi z nami  izraža  manj  kot brezpogojno  ljubezen.  Takšna sodba zaustavi  prost  tok  čustev skozi naša telesa.

Kako  torej sprostimo to energijsko zaporo? Kako  misel  ali sodbo  odstranimo  od  čustva?  Iz  mnogih  preizkusov  različnih možnosti  se je za najpreprostejše in  najučinkovitejše  izkazalo odpuščanje, ki je v resnici popolna opustitev vsake sodbe.

Ko  udejanjamo odpuščanje osebi, ki smo jo obsodili, ali  jo obsojamo, da je do nas neljubeča, razrahljamo povezavo med  sodbo in  čustvom. Nekatere naše obsodbe koreninijo zelo globoko,  zato moramo  odpuščanje vaditi daljše obdobje, dokler se v  celoti  ne odvežemo od vseh sodb.

Univerzum  nam neprestano pomaga čistiti zapore.  Neprestano nam  pošilja  ljudi,  ki  igrajo  vloge  tistih,  ki  jim  moramo odpuščati.  Vsakič  ko vedenje nekoga  doživljamo  kot  neugodno, vemo,  da  oseba  predstavlja nekoga oz. je nekdo,  ki  mu  nismo odpustili. Kadar odpustimo tej osebi v sedanjosti, odpustimo tudi vsem,  ki  jih ona predstavlja, čeprav se povezave med  njimi  ne zavedamo.

Da  zaključimo krog - oseba, ki ji vsak od nas dejansko  odpusti,  smo mi sami. Na začetku je nekdo obsodil naše  obnašanje. Bili  smo npr. ošteti, ker zamujamo kosilo. Na neki točki smo  si prisvojili  prepričanje, da je narobe, če zamujamo  kosilo.  Zato vsakič, ko nekdo drugi zamudi kosilo, en del nas ravno tako  želi zamuditi kosilo, drugi del nas pa verjame, da je takšno obnašanje neprimerno.

Kadar nas ne moti, da nekdo drugi zamuja na kosila, vemo, da smo tudi sebi odpustili za zamujanje. Opustitev obsojanja  drugih je  v  resnici opustitev obsojanja sebe. Kadar se  v  prisotnosti druge počutimo ugodno, se v resnici počutimo ugodno sami s seboj.

Odpuščanje je način spreminjanja zaznavanja ljudi in  dogodkov.  Obsojanje  nečesa je napačna zaznava le-tega.  Vse  kar  se dogaja,  je  le  še en dogodek ali izkušnja, ki ni  ne  dobra  ne slaba, pomembna ali nepomembna, prava ali neprava.

Zakaj si ne bi dovolili videti popolnosti v vsakem doživljaju?  Življenje je le niz dogodkov, ki smo jih pritegnili,  da  bi videli je smo v svojem osebnem razvoju. Odpuščanje sprošča  energijske zapore in nas vrne v radost, ki je naša pravica po  rojstvu.

 

V:        Pogosto  me  vprašajo,  kako spremembe ene  osebe  v  tesnem medsebojnem odnosu delujejo na drugo.

O:        Ko  se ena oseba v odnosu spremeni, se spremeni tudi  druga, če  si  to zavestno želi ali ne. To  je  rezultat  delovanja večih  osnovnih  principov. Oglejmo si jih nekaj  in  seveda domnevajmo, da gre za spremembe v smeri večje uglašenosti  z osnovnimi principi.

            Po zakonu vzroka in posledice oseba, ki hoče višjo kvaliteto življenja,  to tudi dobi. Ljudje okoli osebe, ki je  postala bolj  uglašena,  bodo spremenjeno energijo  sprejeli  in  se skladno odzvali ne da bi se tega zavedali. Npr. dve osebi se v svojem odnosu precej prepirata. Kadar enega od njih prepir več ne zanima, se drugi nima več s kom prepirati.

            Vsi okrog nas zrcalijo natančno to, kar prosimo. Kadar pride pri  osebi  do  spremembe glede tega, kar  prosi,  se  odziv tistih okrog njega mora skladno spremeniti.

            Razmislite  o tem z vidika principa, da ne obstaja ne  dobro ne  slabo. Oseba, ki to verjame, ne bo več iskala napak.  To bo vsekakor spremenilo obnašanje druge osebe.

            Princip, ki bo vodi v še bolj dramatično spremembo v  medsebojnem  odnosu, je videnje popolnosti v vsaki osebi.  Vsakič ko se ena oseba v odnosu pomakne v večjo uglašenost, ima  to ugoden vpliv na drugo osebo.

ENOST  

 

Za razumevanje koncepta popolnosti je potrebno razumeti odnos, ki ga  ima vsak od nas z Univerzumom - našim izvorom in naše  medsebojne odnose. Pod navidezno različnostjo obstaja bistvo, ki ni le popolno, temveč je pri vseh isto. To je svojstvo koncepta  popolnosti.

Omenili  smo  že,  da lahko  neprestano  gledamo  obnašanje, izražanje in čustva drugih ljudi in izza tega opazimo samo njihovo popolnost. Na ta način se nam ni potrebno ukvarjati z iluzijami  in  obvladamo  osnovne principe. Če  se  neprestano  zavedamo enosti  vseh delčkov Univerzuma, bo razumevanje  popolnosti  preprostejše.

Spomnimo  se,  da v svojo popolnost verjamemo  samo  takrat, kadar verjamemo, da so vsi popolni. Kadar v drugi osebi ne vidimo popolnosti  v celoti, v resnici vidimo lastno nepopolnost. To  se dogaja  zato, da bi se naša pozornost usmerila na tisti  del  nas samih, ki ga ne ljubimo. Takšnim izkušnjam bi morali biti  nadvse hvaležni,  kajti  ko se učimo ljubiti drugo osebo, se  v  resnici učimo ljubiti del sebe.

Najpreprostejši način je, da si najprej najdemo miren in tih čas  in  prostor. V misli si prikličemo osebo, ki jo  vidimo  kot nepopolno.  Vidimo  sebe, kako smo sproščeni in nam je  ugodno  v prisotnosti te osebe. Naj nam bo na začetku še tako težko, z vajo bo  postajalo vse lažje. Sčasom, ko postanejo naši občutki  glede osebe  ugodni, smo se naučili ljubiti del sebe, ki ga prej  nismo marali.

Včasi  nam bo ob nekom težko ustvariti prijeten  občutek.  V tem  primeru obstaja način, ki deluje takoj in je zelo  koristen. To je odpuščanje.28. Odpuščanje je most med sedanjimi neprijetnimi  občutki glede osebe in našim učenjem brezpogojne ljubezni  do nje. Seveda moramo odpustiti tudi sebi  vse neljubeče stvari,  ki smo jih naredili tej osebi.

Koliko  časa rabimo, da resnično odpustimo drugi  osebi  ali sebi,  ni pomembno. Pomemben je naš namen, da  končno  odpustimo, naše vztrajanje v tem namenu dokler nam zares ne uspe.

Pomembno  je tudi, da se zavedamo vsakega primera, ko  nismo odpustili  in utrdimo svojo odločitev, da bomo vadili  odpuščanje drugim  in sebi. Vsi imajo vedno pravico, da jim je odpuščeno.  V bistvu je vsak od nas del vsakogar drugega, zato ne moremo doseči popolnega odupščanja sebi, dokler ne odpustimo vsem drugim.

Pomemben aspekt popolnosti Univerzuma je, da nas  neprestano vodi v izkušnje, ki zahtevajo, da se zavemo svojih iluzij o  sebi in drugih. Takšne izkušnje nam pomagajo opustiti iluzije na račun videnja popolnosti v drugih in v sebi.

 

V:        Če  pomislim  na vse ljudi, s katerimi prihajam v  stik,  od svojega  direktorja do različnih sorodnikov in  prijateljev, ugotavljam,  kako  zelo  me  moti  obnašanje  drugih  ljudi. Odpuščati jim in naučiti se ljubiti jih se mi zdi  neznansko razsežno opravilo.

O:        Kako  uspešni  boste pri tem oz. ali bo to za  vas  nemogoče opravilo  ali zabavni izziv, je odvisno od vas. Da bi v  tej igri zmagali, se moramo kar naprej spraševati: "Katera  igra je resnična?"  Če zaključimo, da je prava igra imeti  denar, posest,  boljšo hišo in avto, več počitnic in  status  večje moči  v  svoji skupnosti, je odpuščanje  komurkoli  dejansko nemogoče. Če se ozremo na naš namen in univerzalne  rasnice, ki ga podpirajo in vidimo njihovo obvladovanje kot  resnično igro, lahko postane odpuščanje drugim in končno ljubezen  do njih prav zabavno.

            Neskončna  Inteligenca je naš tihi Partner, ki  gremo  skozi življenje. Vedno, ko se odločimo za resnično igro,  opazimo, da nas naš tihi Partner pri tem izdatno podpira.  Pravzaprav nam  že odločitev za resnično igro zagotavlja, da ne  moremo izgubiti.

ČAS  

 

 

Koncept  časa  nam pomaga razumeti odnose med  drugimi  koncepti. Družba  nas  uči,  da čas obstaja v  treh  stopnjah:  preteklost, sedanjost in prihodnost. Dejansko obstaja samo en resnični čas  - sedanjost.  Preteklost je minila in je ni več. Prihodnost  se  bo šele zgodila. V resnici vedno obstaja samo sedanji trenutek. Naše doživljanje danega trenutka oblikuje to, kar v tem istem trenutku verjamemo. Kadar se naša prepričanja o čemerkoli spremenijo,  le-ta  izginejo  in  jih  ni več. Delovati  začnemo  po  novih  prepričanjih,  kajti v določenem času imamo lahko samo  eno  dejavno prepričanje.

Naš  koncept časa vpliva na percepcijo  našega  doživljanja. Nagnjeni smo k videnju sedanjosti v luči preteklih izkušenj, zato pričakujemo,  da bodo vse večinoma ostalo po starem.  Posebej  to velja  za  način, na katerega se odzivamo na druge. O  ljudeh,  s katerimi  se  družimo,  si ustvarimo svoje mnenje  in  kadar  jih vidimo naslednjič, imamo v zvezi z njimi določena pričakovanja.

Razmislite o naslednjem primeru. Hodite po ulici in  srečate prijatelja, ki vas predstavi prijateljici, ki je z njim. Oseba je očitno  nestrpna in vam po predstavitvi ne posveča  dosti  pozornosti. Medtem ko se nekaj minut pogovoarjate s prijateljem, druga oseba vljudno čaka, vendar očitno njena nepotrpežljivost raste in hoče  čimprej  oditi. Isto osebo srečate  naslednjič  na  zabavi. Takoj ko jo zagledate, se spomnite njenega nestrpnega vedenja. To je  motnja  pri spoznavanju te osebe, kakršna je  v  resnici.  Ne veste, da je takrat ravno bila na obisku v bolnišnici pri materi, ki  je  bila takrat bolna in v kritičnem stanju in se  je  želela pogovoriti  z  vašim  prijateljem o  nekaterih  odločitvah  glede materinega  zdravljenja. Vi ste jo, ne da bi to vedeli,  pri  tem zadrževali.  Ustvarili  ste  si  torej mnenje  o  njej  in  sedaj pričakujete, da se bo obnašala na določen način. Vaša pričakovanja  jo glede tega spodbujajo. Gledanje sedanjosti skozi oči  preteklosti je način vzdrževanja sveta iluzij.

Da  bi v drugi osebi videli popolnost, moramo  opustiti  vse vnaprej ustvarjene ideje, misli in prepričanja. Seveda pa  popolnosti ne moremo izkusiti kot misel, lahko jo le doživimo, čutimo. Spomin  na  prejšnje obnašanje nekoga  zavestno  ali  podzavestno vpliva na našo sposobnost vzpostavljanja odnosa s popolnostjo  te osebe v sedanjosti. Sili nas, da raje vzpostavimo odnos z njenimi iluzijami kot z njeno popolnostjo.

Podobno  je z opazovanjem sončnega zahoda. Vsak je  drugačen od  prejšnjih. Primerjanje sončnega zahoda s prejšnjimi nam  samo odteguje  sposobnosti,  da bi v popolnosti doživeli tega,  ki  ga opazujemo.  Ravno  tako  nas  od  celovitega  doživetja   odtegne vsakršno opisovanje.

Razmislite  še o naslednji situaciji. Ste na svojem  domu  s skupino prijateljev. Telefon pozvoni in nekdo vam sporoči, da  se je  k  vam  napotil moški, junak, ki  je  ravnokar  tvegal  svoje življenje,  da  je nekaj ljudi rešil iz goreče  stavbe.  Odložite telefon,  poveste  to svojim prijateljem in vsi  skupaj  vzhičeno čakate,  da  bi moškega spoznali. Ko pozvoni  zvonec  na  vhodnih vratih,  ga z dobrodošlico in navdušeno sprejmete in mu  poveste, kako  cenite  njegovo velikodušno dejanje. Čez nekaj  minut  spet pozvoni  telefon  in  ista oseba vam pove, da  je  bilo  prejšnje sporočilo  velika  pomota. Moški, ki je prišel k vam,  ni  junak, temveč morilec. Namesto da bi ljudi rešil, jih je pravkar  pobil. Nepotrebno  je reči, da se energija vseh v sobi v hipu  spremeni, kajti  bojite  se za svoje življenje. Morda  je  moški  preprosto zašel k vam s ceste in ni ne junak ne morilec.

Zgodba  dobro  ponazarja, kako prepričanja, ki jih  imamo  v določenem času, ustvarjajo našo resničnost. Kadar vidimo v  drugi osebi  samo popolnost, to, kar nam je bilo o njej rečeno, na  nas sploh ne vpliva. Takrat je oseba svobodna in se nam lahko  odzove iz svoje popolnosti.

Popolna prisotnost v sedanjosti, edinem času, ki obstaja, je veščina,  ki zahteva neprestano učenje in vajo. Stalno se  moramo opominjati, da je vse, kar doživljamo, edinstveno. Nikoli prej se ni  zgodilo  in nikoli več se ne bo zgodilo.  Svobodno  se  lahko odločimo, da bomo to videli drugače kot do sedaj.

 

V:        Večina našega življenja se vrti okrog ure. Poskrbeti moramo, da  pridemo  pravočasno  v službo, da  svoje  delo  opravimo pravočasno,  se srečamo z ljudmi ob dogovorjenem času.  Kako predlagate naj se naučimo novega koncepta o času?

O:        Rešitev vsakega problema je vedno ista. Poiščite univerzalni princip  in  ga postavite za svoje izhodišče. Da  bi  rešili problem, ki ga doživljate na nivoju iluzij, se morate  dvigniti na višji miselni nivo.

            Kadarkoli  je  čas za nas problem, lahko vedno  pokličemo  v svoje  misli  zakon vzroka in posledice.  Ustvarili  smo  si situacijo,  v  kateri je čas bistvenega pomena.  Da  čas  ni bistvenega pomena lahko uvidimo takrat, ko prevzamemo  odgovornost za njegovo kreacijo in ne obsodimo za to ne sebe  ne drugih.

            Bodimo  bolj  natančni.  Recimo, da vaš  direktor  želi,  da pripravite poročilo do določenega datuma. Prepričani ste, da vam  ni dal dovolj časa. Vsi vemo, da dobivamo  ideje  hitro  in  zlahka, če zares želimo nekaj narediti. Če  mislite,  da poročila  ne  morete pripraviti pravočasno,  je  očitno,  ne glede  na razlog, da ga v resnici sploh ne želite  dokončati pravočasno.

            Eno  stvar zagotovo vemo in sicer, da šas tukaj ni  resnično sporno  vprašanje.  Idealno je, da čas  vidite  v  kontekstu osnovnega principa.

            Vrnime se k primeru. Dovolite si opazovati misli, ki se  vam porajajo v zvezi z vašim direktorjem, vašo službo in nalogo, ki  vam  je  bila dana. Če opazite, da kakšna  od  misli  ni pozitivna, meditirajte o tem. Dovolite si udobno počutje  in odpustili boste negativne misli.

            Obvladanje  principov zahteva vztrajnost. Biti moramo  neusmiljeni. Principi delujejo ves čas, če smo nanje pozorni ali ne. Ves čas so nam na razpolago. Edino, kar moramo narediti, je,  da  jih uporabljamo. Če jih ne upoštevamo,  se  pogosto obrnejo proti nam. Vedno imamo možnost odločitve.

VSE ŽE OBSTAJA 

 

 

Naslednji  aspekt popolnosti je, da vse že obstaja. To  velja  za vse! Včasih se zdi, da je kaj novo in drugačno, vendar ni tako.

Za  vsakogar  od nas je kreativnost samo novi  nači  videnja tistega, kar že obstaja. V najvišji obliki to uporabljamo,  kadar iščemo  idealnejše  načine,  da bi življenje živeli  v  skladu  s svojim namenom in namenom Univerzuma. Univerzum temeljito  poskrbi,  da  je  kvaliteta našega življenja v  neposrednem  odnosu  s kvaliteto ciljev, ki jih poskušamo doseči.29

Naše misli (prepričanja) pritegnejo nadaljnje misli, ki so v skladu s prejšnjimi. Npr. dogovorjen imate intervju za sprejem  v službo poslovne tajnice. Zaskrbljeni ste v zvezi s tem. Po  glavi se  vam podijo različne misli. "Opazili bodo mojo  zaskrbljenost. Moje  tipkanje  ne bo tako hitro kot sicer zaradi strahu,  da  me bodo  presojali.  Ostali prijavljeni bodo bolj vešči in  se  bodo bolje predstavili."

Ker  naša sedanja prepričanja neprestano pritegujejo  misli, ki  so z njimi v skladu, teče naše življenje v  smeri  obstoječih prepričanj.

Če  želimo  spremeniti svoje  življenje,  moramo  spremeniti svoje  prepričanje. V tem primeru se začne graditi  novi  vzorec. Vrnimo se k primeru. Recimo, da se pogovarjate s prijateljem,  ki vas  spomni  na vašo uspešnost v  tekmovalnih  športnih  panogah. Spomni vas tudi, da se visoko usposobljeni za to službo in vas bo omenjeni  delodajalec  z  veseljem zaposlil.  Ufotovite,  da  ima prijatelj  prav.  To vas vodi v misli kot npr. "Prav  zabavno  bo delati  za novo podjetje. Ta služba mi bo dala možnost  uporabiti kreativni  telent  za  pisanje, ki ga imam."  Sedaj  se  počutite samozavestne,  kar bo vplivalo na dober nastop pri  razgovoru  za službo.

 

V:        Stalno govorite, da se ne bi smeli osredotočati na materialno  bogastvo. Kako ga lahko dosežemo, če se ne  osredotočamo nanj?

O:        Hvala  za vprašanje. Princip, ki tukaj velja, je  naslednji: Univerzum je mesto izobilja. Če doživljamo manj kot  popolno izobilje, pomeni, da ga dobesedno odrivamo od sebe. V naravi izobilja  je,  da želi svobodno teči skozi  naša  življenja. Zato ni ptrebno osredotočati se nanj, da bi ga dosegli. Že s tem,  da  delamo  to, kar ljubimo in se  izražamo  polno  in svobodno, služimo drugim v skladu s svojim namenom in  namenom  Univerzuma.  Potrebno  je samo to,  da  se  odpremo  in sprejmemo. Tako preprosto je to.

            Ker  je  ta  princip zelo pomemben, naj  ga  izrazim  še  na drugačen  način. Dokler verjamemo, da moramo delati,  da  bi dobili denar, zagotavljamo sebi natančno to. Delati  moramo, da dobimo denar.

            Dokler  nismo  sposobni  začutiti  izobilja  Univerzuma,  se moramo neprestano opominjati, da je to naravno stanje. Kadar pride do preobrata v naših prepričanjih, pride do  spremembe tudi  v  pritoku  denarja in drugih  oblik  izbilja  v  naša življenja.

ZAUPANJE  

 

 

Že  nekajkrat smo omenili, da moramo zaupati v popolnost, če  naj imamo  kaj od nje. Vedno doživljamo to, kar  verjamemo.  Neomajna vera  v  popolnost  Neskončne  Inteligence  nam  omogoči,  da  se odrečemo  svojega zavestnega, racionalnega uma in  se  prepustimo intuiciji.

Obvladovanje  popolnosti  je v resnici  proces  prepuščanja. Pomeni,  da odpustimo prepričanja, da smo manj kot popolni.  Bolj ko  verjamemo v popolnost, bolj smo voljni opustiti misli, ki  so ji  nasprotne. Sposobni smo zaupati, da nam bo Univerzum dal  vso podporo, ki izhaja iz Negove popolnosti.

Zaupanje v popolnost izražamo takrat, kadar uporabo  zavestnega uma predamo na račun intuicije; kadar dopustimo, da pride na površje  naš resnični jaz in svobono izraža svoje talente v  vsej njihovi  polnosti;  kadar opažamo razlike med  svetom  iluzij  in resničnim    Univerzumom;    kadar    vztrajno    posegamo     po vznemirljivejšem  in bolj poživljajočem doživljanju;  kadar  verjamemo, da bolj kot izražamo svojo popolnost, bolj podpiramo Univerzum  in  bolj navdihujemo druge pri izražanju  njihove  popolnosti.

Ko  smo vse bolj prepričani v popolnost Univerzuma  in  vse, kar iz tega izhaja, smo tudi vse bolj pripravljeni zaupati, da bo poskrbljeno za popolno delovanje našega življenje.

 

V:        Kar  pravite, razumem na intelektualnem nivoju.  Vendar,  ko pomislim, da bi pustil svojo službo, šel v boljšo in  zaupal da  bo  naravno izobilje Univerzuma  poskrbelo  za  podporo, opažam, da nisem resnično zaupljiv. Kako naj to premostim?

O:        S podobno situacijo se srečujejo mnogi ljudje, ki  poskušajo v  svojih življenjih narediti pozitivno spremembo. Ne  glede na  to, koliko je vsak od nas že obvladal,  naslednji  korak nas vedno sooči s še enim ali z večimi univerzalnimi principi. To je del igre. Najprej se moramo ponovno spomniti igre, ki  jo  igramo  in njenih pravil. Naslednje, kar  nam  bo  v veliko  pomoč, je, da se naučimo uživati v igri, kot  da  je res igra.

            Ena  od tehnik, ki se jo moramo naučiti, da bi igro  uspešno igrali,  je  zaupanje.  Edini način, da  se  principa  zares naučimo, je, da ga doživimo. Pri tem se moramo  preizkusiti, kar  zahteva  zaupanje, ki je nepogrešljiv  del  življenjske igre. "kaj je v našem življenju resnično in kaj je  iluzija? Zakaj bi se morali odreči iluzijam, če ne verjamemo, da  nas Univerzum  resnično  podpira?"  Samo  če  resnično  zaupamo, podporo tudi dobimo.

            Naslednji korak je vedno enak. Opazovati moramo razkorak med tem, kar verjamemo in tem, kar bi radi verjeli. Kaj v  zvezi s principi resnično verjamemo? Spremembe nam nič ne  pomagajo,  če nismo pripravljeni. Tako pogosto, kot je le  mogoče, se  moramo  opominjati na razkorak  med  svojimi  resničnimi prepričanji  in  tem,  kar  bi radi  verjeli.  Na  ta  način zožujemo razkorak. Nekega jutra se zbudimo in ugotovimo,  da smo cilj dosegli.

TELESNO UGODJE IN NEUGODJE  

 

 

Univerzum   nam pošilja dve vrsti osnovnih signalov, ki so  kazatelji  naše uglašenosti z njim. Ugodno telesno počutje je  očiten znak uglašenosti, neugodje pa dokaz neuglašenosti. Stopnja ugodja ali   neugodja  je  v  sorazmerju  s  stopnjo   uglašenosti   ali neuglašenosti.  Signali v naših telesih lahko segajo od  najhujše bolečine do radosti.

Najbolj  zanimivo  je, da je vse vedno stvar  zaznave.  Naša interpretacija  položaja,  ne  nekaj kar  je  situaciji  resnično vrojenega, odloča ali bomo doživljali ugodje ali neugodje.  Energija  in  vibracije, ki jih oddajamo, pritegnejo  natančno  tiste ljudi  in okoliščine, ki so natančen odsev tega, kar prosimo.  Če jih  gledamo na ta način, deluje življenje popolno v vsakem  trenutku.

Da bi razumeli koncept telesnega ugodja in neugodja,  moramo najprej  razumeti  koncept popolnosti.30 Mi  nismo  naša  telesa, misli,  čustva, prepričanja, izkušnje, niti stvari, ki jih  posedujemo in uporabljamo. Mi smo naše bistvo, ki je vedno popolno.

Dodatek k temu konceptu nam pomaga razumeti svet iluzij. Vsa prepričanja, misli in dogovori, ki veljajo v svetu v  kateremkoli času, so nebistveni. Prepričanja, misli in dogovori sicer vplivajo  na način, na katerega ljudje delujejo in s tem na  rezultate, ki jih dosegajo, vendar nikoli ne spremenijo vrojene  popolnosti, ki je bistvo vsakega človeka in naravno stanje Univerzuma.

Da bi znake ugodja in neugodja pravilno uporabljali, si  jih moramo razlagati drugače, kot smo bili naučeni. Družba nas podpira v prepričanju, da je vztrajanje v neugodju bistveno za  napredek na različni področjih, kot npr. v karieri, zakonu,  vzgajanju otrok in zagotavljanju prihodnosti.

Tako  se  neprestano soočamo s potrebo po  opominjanju  sebe samih,  da naj te signale prepoznavamo na način, ki nam ga  narekuje intuicija. Veliko vaje je potrebno, da naša življenja postanej preprosta, lahkotna in zabavna.

Beseda  opozorila. Kadar se v svojem življenju  odločite  za spremembo,  je pametno, da si zagotovite čimbolj idealno  okolje. Najboljši  je  podporni sistem enega ali več ljudi, ki  vas  vodo brezpogojno  ljubili in podpirali, medtem ko vi spreminjate  svoj program.

Spomnimo  se,  da je Univerzum vzajemen  podporni  sistem.31 Vsak  od nas ima potrebo delovati v okolju, v katerem vlada  vzajemna  podpora.  Zagotovitev takšnega okolje je  ključ  uspešnega prehoda in končno življenja v popolni radosti.

 

V:        Lahko  si  zamislim  precej  načinov  doživljanja  telesnega ugodja.  Lahko pijem alkoholne pijače, jem čokoladni  kolač, kadim  ali  gledam  nogometno tekmo. Vendar se  mi  zdi,  da govorite o nečem drugem. Ali lahko to podrobneje pojasnite?

O:        Znaki  telesnega  ugodja ali neugodja,  o  katerih  govorim, obstajajo  na  globljem nivoju kot vaši  primeri.  Prej  sem omenil princip, da Univerzum ureja podrobnosti. Mnogo  ljudi se vpraša: "Kaj potem ostane nam?"

            Kadar  v situacijah, s katerimi nas sooča življenje,  čutimo telesno ugodje ali neugodje, moramo to opazovati na globljem nivoju. Del nas, ki je resničen, pozna razliko. Če temu delu dovolimo,  da postane dejaven, se naučimo ložiti iluzijo  od resničnega  Univerzuma. Isti del nas se na svet  okrog  sebe odziva  intuitivno.  Standardi  vrednotenja  vedno  določajo rezultate, ki jih dosežemo. Vključitev tistega dela nas,  ki ve kaj se resnično dogaja, zagotavlja najboljše rezultate.

GOBA  

 

 

Nismo kot avtomobili. Svojih življenj ne moremo parkirati, dati v prosti  tek  ali  jih ugasniti.  Sedanja  prepričanja  neprestano osredotočajo energijo, ki teče skozi nas. Če vas je strah, da  bi izgubili službo, boste pritegnili okoliščine, ki vsa bodo podprle in jo boste res izgubili.

V  zvezi  s področji našega življenja, ki  jih  nismo  točno definirali,  obstaja  faktor tveganja, ki se ga  moramo  ves  čas zavedati.  Obstaja v obliki televizije, radia, časopisov,  revij, prodajalcev,  delodajalcev, sorodnikov in prijateljev. Oni  imajo mnogo  idej o tem, kaj bi mi morali misliti. Kadar smo  neodločni glede  tega,  kaj je za nas najboljše, smo nagnjeni  k  sprejetju idej iz ostalih virov, ne da bi se tega zavedali.

Naša  zavest  je  kot goba. Lahko jo  napolnimo  z  lastnimi idejami  in odločitvami. Lahko jo napolnimo z radostnimi  mislimi in  čistimi  nameni imeti življenje, ki deluje popolno.  Če  gobo pustimo  delno  izsušeno,  jo okoliški svet  z  veseljem  napolni namesto nas.

Rešitev je preprosta. Vsak dan začnimo z jasnim namenom,  da se  bomo čudovito počutili cel dan. To okrepi potrebo  po  rednem prakticiranju VAJE IDEALNEGA DNE. Neprestano moramo imeti v svoji zavest  kvaliteto  doživljanja  življenja,  kakršno  si   želimo. Odločitev je vedno naša. Kadar se odločitvi izognemo, se  namesto nas odločijo drugi.

Napolnite svojo gobo s srečo, harmonijo, mirom, živostjo  in radostjo.

 

V:        Kako se predlog, da naj napolnimo svojo gobo ujema s principom, ki pravi da Univerzum ureja vse podrobnosti?

O:        Moj predlog, da napolnimo svojo gobo, je bil osredotočen  na kvaliteto dneva oz. na doživljanje dneva, ne na podrobnosti. Naša  vloga  je, da se usmerimo na radosten občutek  in  dopustimo  Univerzumu, da nam pošlje ljudi in dogodke, ki  nas bodo podprli v doživljanju radosti.

NEGATIVNE MISLI IN OBSODBE  

 

 

Kaj je negativna misel? Vsaka misel, ki ne prepoznava  popolnosti Univerzuma  in vsega v Njem. Ta definicija uvršča  med  negativne misli  vse,  ki izražajo obsojanje. Kadar karkoli  ali  kogarkoli obsojamo, potrjujemo iluzijo.

Razmislite  o naslednjem primeru. Gledate  umetniško  sliko. Oseba  poleg  vas vpraša, kakšno je vaše mnenje o sliki.  Če  vaš odgovor sloni na oblikah in barvah na platnu, zgrešite  kreativno interakcijo  med  vami in umetnico. Njena želja po  razkritju  in izražanju  sebe  je bistvo njenega talenta. Če to  sprejmete,  na najboljši  način podpirate umetnico in sebe. Na ta način  se  oba udeležita popolnosti doživljanja. Razen popolnosti je vse  iluzija.  Presojanje  slike  ali  umetnice  se  nič  ne  razlikuje  od mišljenja, da so jeza, žalost ali strah resnični.

Logičen  zaključek  je,  če gledamo v vsem  in  vsakem  samo popolnost,  jih to opogumi, da popolnost izražajo.  Če  presojamo rezultat,  ga prej omejimo kot spodbudimo k svobodnemu  izražanju ne glede na to, kako dober ali celo odličen je izdelek ali izraz. Spomnimo  se, vsak od nas je tukaj zato, da izraža svoje  talente polno  in  svobodno.  Vse kar nas spodbuja  pri  izražanju  naših talentov,  nas  podpira pri tem. S tem  podpira  tudi  Univerzum. Presojanje omejuje polno in svobodno izražanje talentov.

V  naši družbi obstaja miselnost, da lahko  družba  spodbudi ustvarjanje boljše kvalitete blaga in storitev samo s presojanjem ljudi  in njihovega izvajanja in izražanja. Kadar delamo to,  kar ljubimo, izražamo enkratne in izjemne talente, ki nam jih je  dal Univerzum.  Takrat naše delo motivira radost, zato sami  od  sebe ustvarjamo najvišjo kvaliteto, ki smo je sposobni. To je vse  del popolnostu univerzalnega načrta.32

 

 

KADAR NEHAMO SODITI DRUGE, NAJDEMO V SEBI MIR

 

Kadar  kogarkoli sodimo negativno, v resnici sodimo tisti  aspekt sebe,  ki želi isto stvar, medtem ko je drugi del nas samih  prepričan,  da  je to neprimerno. Dokler ne  nehamo  soditi  drugih, nismo  v miru s samim seboj. Rečeno drugače, karar smo v  miru  z vsem in vsakim, smo v miru s samim seboj. Mi z drugimi ustvarjamo zato, da bi ga ustvarili v sebi.

 

V:        Prosim, pojasnite vaše razmišljanje o nepresojanju delovnega proizvoda nekoga. Na kakšen način to osebo spodbuja?

O:        Z  veseljem. Spomnim se, da smo o tej temi  razpravljali  na univerzi. Zdi se, da se ta tema pogosto pojavi in je pomenljiva  za mnoge od nas. Če eden od osnovnih principov  pravi, da  je  življenje idealen medsebojen podporni  sistem,  kako torej  podpremo drugo osebo? Ali ji pomagamo tako,  da  povdarimo  to,  kar  je v njenem  delu  nepopolnega?  Z  našega stališča, seveda?

            Moramo  priznati,  da smo vsi samo bistva,  ki  so  popolna. Nismo proizvodi svojega dela, niti misli ali dejanja. Če  na drugi osebi karkoli presojamo, jo spodbujamo k  prepričanju, da je iluzija same sebe.

            Karkoli  že oseba izraža, je to najbližje njeni  sposobnosti izražanja  resničnega  in popolnega bistva nje  same.  Vedno imamo  izbiro,  ali bomo podprli iluzijo  ali  resnični  jaz druge osebe. V vsaki situaciji je odločitev odvisna od nas.

            Osebe vsekakor ne spodbujamo s tem, da ji povemo kako ga  je polomila,  ali kako nepopolno se je izrazila. Spodbujamo  jo tako, da opazimo vse tiste stvari, v katerih je že  popolna. Vsak  od  nas je že popoln, zato se nam ni  potrebno  učiti, kako  postati popoln. Vse, kar potrebujemo eden od  drugega, je spodbuda in podpora pri izražanju te popolnosti.

 

VAJA - MOJ IDEALNI DAN  

 

 

Če  hočemo živeti popolno življenje, se moramo najprej  odločiti, kaj  to je. Popolno je beseda, ki ima za različne ljudi  različen pomen. Če želite imeti popolno izkušnjo, jo morate najprej  definirati.  Ko to naredite, lahko definicijo polnite z energijo,  ki nato  v obratni smeri, torej k vam, privlači popolne dogodke.  To ustvari izkušnjo oz. doživljanje popolnosti, ki ste jo  definirali.

Vsako  upiranje definiranju vašega idealnega dne je le  upor do ustvarjanja življenja, ki deluje popolno.

Kadar  naredite  naredite prvo vajo - moj  idealni  dan,  ni bistveno   kakšna  je.  Lahko  je  neživljenjska,  suhoparna   in dolgočasna.  Vsak  naslednji  dan boste  svoj  koncept  idealnega izboljševali.  V  relativno kratkem času boste  opazili,  da  ste sposobni ustvariti zanimivejši, prijetnejši in bolj radosten dan. Kar počnete, je širjenje svoje zavesti in večanje pripravljenosti imeti življenje, ki je boljše. Dalj ko to delate, bolj ste odprti za resnični potencial svojega življenja.

Vaš potencial nima omejitev. Vse lahko imate. (YOU CAN  HAVE IT ALL)

Vadite čudovite počutje. Razprostrite svoj um. Razširite  se v  svoji pripravljenosti na izkustvo, ki je boljše kvalitete  kot dan  prej.  Vztrajajte in povečujte svojo  pripravljenost,  da  v svojem  življenju  doživite  več lepote,  živosti,  harmonije  in radosti.

Končna funkcija vaje "idealni dan" je, da vas spravi v  stik z  edinim delom vas, ki je resničen - našo radostjo. Ker  smo  jo mnogi  zakopali  globoko v sebi, moramo vztrajno  luščiti  plasti iluzij,  ki jo pokrivajo, dokler ne bo za stalno  zasijala.  Vsak dan, v katerem opravimo vajo IDEALNI DAN, sprostimo več radosti.

Spomnimo se, da zbujamo čustvo. Čustva niso podrobnosti.  Za podrobnosti  poskrbi Univerzum. Mi se osredotočamo na  čustva  in neprestano  moramo imeti na umu, da je le eno resnično  čustvo  - radost.  Da  bi v sebi našli radost, se stalno zavedajmo,  da  je radost duhovna kvaliteta. Uporaba duhovnih konceptov in misli pri opisu vašega idealnega dne bo vodila v občutek radosti znotraj.

PRIMER VAJE IDEALNEGA DNE

 

Zbudim se z občutkom hvaležnosti za čudovit počitek.

Opazim občutek miru in sproščenosti v svojem telesu.

Čutim vneto željo, da začnem novi dan.

Misel  na delo, ki ga imam rad-a, potegne valove  energije  skozi moje telo.

Veselim  se vseh novih izkušenj in ljubezni, ki jo bom  dal-a  in prejel-a.

Ugotavljam,  da je vse v Univerzumu popolno in da se mi  dogajajo samo popolne stvari.

Čutim direktno povezavo z Neskončno inteligenco in zaupam, da  me bo pri uporabi moje intuicije vodila popolnost.

Napolnjen-a  sem z radostjo in vidim, kako ves dan žarčim  radost na vsakogar.

 

V:        Prosim,  pojasnite kako se lahko osredotočimo  na  kvaliteto dneva ne da bi bi se zapletli v njegove podrobnosti?

O:        Kvaliteta dneva je v tem, kako čutič ko ga doživljaš. Kakšen pomen ima za vas dejstvo kje ste, s kom ste in kaj se  dogaja, če se počutite čudovito? In obratno! če vse poteka  tako kot ste načrtovali, kaj imate od tega, če se ob tem počutite potrti?

            Prej  sem  predstavil  koncept tega,  kar  je  v  Univerzumu resničnega.  Samo eno resnično čustvo lahko doživimo  in  to čustvo je radost. Funkcija vaje IDEALNI DAN in osredotočanje na  kvaliteto  dneva usmeri našo pozornost na  radost.  Zelo malo  časa  porabimo za zavedanje bistvenega dela  sebe,  ki tako  redko  ugleda luč dneva. Če ga  iščemo,  si  dopuščamo čutiti ga in ga spodbujamo, da se razširi v naše življenje.

            Zapomnite si, če misli osredotočimo na nekaj, se to krepi in širi, zato ne moremo prebiti preveč časa za osredotočanje na radost.

            Kar se tiče dnevnih odrobnosti, so te vedno rezultat  kvalitete   energijskih   signalov,  ki  jih  oddajamo.   Če   se osredotočamo  na radost in ji dopustimo, da se v  nas  širi, pritegnemo  dogodke in ljudi, ki v naše življenje  prinesejo še več radosti.

ŽIVOST  

 

 

Naša  telesa so spretno uglašeni instrumenti, narejeni  tako,  da delujejo   popolno,  kadar  energija  Univerzuma  svobodno   teče skoznje. Kadar to dopuščamo, doživljamo občutek živosti. Vse, kar ovira  svobodni  tok energije, zmanjšuje  tudi  občutek  živosti. Radost  je  odsotnost  čustev, živost pa je  odsotnost  ovir  pri pretoku  energije. Ovira, ki prepreči svobodni tok  energije,  je zavestni  um. Kadar zaupamo, da nas Univerzum vodi popolno in  se mu v celoti predamo, bomo vedeli, kaj je živost.

Živost  izkusimo, kadar čutimo inspiracijo.  Inspiracija  se zgodi,  kadar  odluščimo negotovost in vse ostale iluzije  in  se povežemo z bistvom, ki je naša popolnost. To je del nas, ki  želi leteti, se vzpenjati in izražati svojo edinstvenost na načine, ki nam   omogočajo  začutiti  resnično  radost  in  lepoto   svojega resničnega jaza.

Inspiracijo  lahko doživljamo ves čas. Verjemite, da  je  to mogoče  in  vlagajte  v  to  energijo  tako,  da  o  tem  pogosto razmišljate.  Spomnite se, popolnost že obstaja. Naša  naloga  je prepoznati  jo,  se z njo uglasiti in  odstraniti  vsa  nasprotna prepričanja.

Vedno lahko iščemo, opažamo in priznavamo svojo veličastnost in veličastje vseh drugih. Ta je vedno tukaj. Biti veličasten  in se igrati z drugimi veličastnimi ljudmi je prav zabavno.

Svoje  življenje lahko živite kakorkoli hočete. Odločite  se za inspiracijo! Odločite se za živost!

 

V:        Ponovno ste omenili zavestni um kot poglavitno oviro v našem življenju. Zakaj nam je bil torej sploh dan?

O:        Edini  razlog za obstoj zavestnega uma, ki ga lahko  najdem, je  osnovni univerzalni princip svobodne volje  in  svobodne odločitve.  Da  bi se vsak od nas  lahko  svobodno  odločal, potrebuje mehanizem. Ta mehanizem je zavestni um.

                      Naša  družba  verjame,  da je  uporaba  zavestnega  uma bistvenega pomena za izboljšanje kvalitete življenja.  Učijo nas  vrednotenja,  presojanja,  analiziranja  in  razlaganja vsega. Ogromno zaupanja, vere in vztrajnosti potrebujemo, da svojo inteligenco, ki jo družba močno precenjuje, nadomestimo  z Neskončno inteligenco. Vendar brez zaupanja,  vere  in vztrajnosti  izpustimo  priložnost, da bi s  tem  prvobitnim izkustvom  izpolnili  svoje življenje z mirom,  živostjo  in radostjo.

 

DEFINICIJA MOJSTRSTVA  

 

 

Kdaj  v nečem dosežete mojstrstvo? Takrat, kadar menite, da to  v vašem  življenju deluje popolno. Prenehate skrbeti in  misliti  o tem in ne čutite potrebe, da bi to kontrolirali ali na to vplivali.

Vzemimo tenis kot primer. Profesionalci, ki igro  obvladajo, domnevajo,  da vedo, kako je potrebno žogo odbiti pravilno in  to preprosto naredijo. Večina ljudi je mojstersvo dosegla pri  hranjenju.  Domnevajo, da bo njihovo telo naredilo vse  potrebno,  da hrano  prebavi.  Povprečnega človeka ne skrbi, ali  bodo  njegove žleze izločale prave encime, ali bo njegova kri prenesla hranilne snovi do celic ipd.

Isto  velja  za naše izkušnje z  denarjem.  Denar  obvladamo takrat,  kadar  o  njem ne skrbimo več. Zaupamo,  da  bo  deloval popolno.  Živimo svoje vsakdanje življenje, delamo to, kar  imamo radi,  denarju pa prepustimo, da poskrbi sam zase. Tako  se  tudi zgodi!

Spomnite se, da je denar samo oblika energije. Če želimo, da svobodno teče skozi naše življenje, se nanj ne smemo vezati in ne skrbeti  o  njem.  Zaskrbljene misli  ali  navezanost  ustvarjajo energijske ovire, ki tok zaustavijo. Zaupanje Univerzumu, da  nam bo  vedno  zagotovil vse, kar je za nas najboljše,  bo  omogočilo svoboden tok denarja in vsega ostalega.

 

PARADOKS MATERIALNEGA SVETA

 

Živeti  v materialnem izobilju je preprosto, vendar večina  ljudi tega ne doseže. To je kot da bi poskušali zgrabiti v zraku plavajoči  delček. Če se preveč trudiš, se ti izmika. Če  se  premikaš počasi, z ljubeznijo, bo sodeloval in ti dopustil, da ga imaš.

Ključ sproščenega, udobnega stanja, ki vam omogoči živeti na nežen in ljubeč način, je prepričanje, da je materialno  izobilje darilo  Univerzuma.  Samo  eno stvar  morate  narediti  -  igrati resnično  igro.  Kadarkoli  se  osredotočite  na  duhovni  aspekt življenja,  dobite  poleg  njega materialni  aspekt  kot  darilo. Iskanje  materialnega bogatstva samega bo vedno borba in cena  bo vedno presegla pridobljeno vrednost.

 

V:        Govorite, kot da je to zelo preprosto in lahko.

O:        Saj tudi je. Univerzum je izraz lahkotnosti in preprostosti. Kadar so ideje in koncepti preprosti in lahki, veste, da gre za Univerzum in univerzalne principe. To je konceptu  popolnosti  vrojeno.  Univerzum je po  definiciji  popoln.  Kadar opazite,  da je nekaj zapleteno, postanite  sumničavi.  Zelo verjetno ni uglašeno z Univerzumom in njegovimi principi.

                      Čas je za naslednji odmor. Pojdite na sprehod, poslušajte glasbo in naredite nekaj vaj.

 

Naslednja tema je zavest. Zavest je ključ izboljševanja kvalitete življenja. Njegovo nasprotje je nezavedanje, beseda, ki ponazarja nekoga,  ki ne sledi dogajanju. Ni pomembno le, da smo  budni  in pozorni  v tem smislu, temveč je pomembno, da posežemo  v  stanje višje zavesti.