Mendarodni dan gozdov 2023: »Zdrav gozd za zdrave ljudi«Zavod za gozdove Slovenije je pripravil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov v Pomniku miru na Cerju. V nagovoru udeležencev je v. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Hrovat izpostavil pomen sistemske skrbi za gozd, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je opozoril na pomen sonaravnega in aktivnega upravljanja za zdrav gozd, podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo gozd in njegovo sposobnost obnove, pa je predstavila Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc.Uvodni dogodek je dopolnila otvoritev razstave Sledi ognja, avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreve, nato pa so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev ZGS Območne enote Sežana odpravili na krajši pohod po požganem gozdu, ki so ga popestrili s krajšimi predstavitvami. Na izbranih točkah so strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije predstavili razsežnosti lanskoletnega požara in ukrepov, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda, ter opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerodnih vrst. Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštututa Slovenije pa je ponazoril vpliv podnebnih sprememb na gozd in načine prilagajanja nanje. Pot so zaključili s predstavitvijo nove poti Zeleno srce Krasa, ki je zaokrožila temo letošnjega mednarodnega dneva gozdov Zdrav gozd za zdrave ljudi.Bogdan Magajna, Zavod za gozdove Slovenije

Med 300 in 500 kmeti se je 21. marca 1848 zvečer zbralo in napadlo ižanski grad v lasti grofa Auersperga, barona Šumberškega in Žužemberškega. Množica je razbila okna, vrata in pohištvo ter na dvorišču zanetila grmado, na kateri so poleg posteljnine, oblek, pohištva simbolično zažgali še gruntarske bukve, simbole fevdalizma. O nemirih so poročali tudi v bližini Tržiča, Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Mengša, Črnomlja, Semiča, Žužemberka.175 let kasneje, pretekli teden, se je na Igu ponovno zbralo več kot 300 kmetov, njihov zbor pa je minil z 11 zahtevami, ki jih lahko strnemo v ustavno pravico do opravljanja kmetijske dejavnosti.Marčevsko obdobje nemirov v letu 1848, ki so izbruhnili po marčevski revoluciji (Dunaj, 13. marca) zaradi neizpolnjene takojšnje odprave fevdalizma, je trajalo do prve polovice aprila. Skoraj povsod so kmetje tako sami prekinili izpolnjevanje svojih obveznostih do graščakov in s tem sami odpravili fevdalizem.Si bodo morali kmetje tudi 175 let kasneje sami izboriti svojo pravico? Začeli so mirno, morda z upanjem, da bodo problemi rešeni do sredine aprila po mirni poti, in ne kot pred 175 leti. Uradni epilog so takrat kmetje sicer dočakali 7. septembra, ko je cesar potrdil s strani parlamenta predlagan zakon o zemljiški odvezi (v veljavo je stopil 1. januarja 1849). Podrobnejša navodila za izvajanje zemljiške odveze pa so dobili septembra 1849.In če se vrnem v novejšo zgodovino – 8. maja 1989 je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani prebrana Majniška deklaracija, s katero je takratna opozicija zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki je lahko utemeljena le na: spoštovanju človekovih pravic in svoboščin; demokraciji, ki vključuje politični pluralizem; družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in zmožnostmi državljanov Slovenije. 23. decembra 1990 je sledil plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, 25. junija 1991 pa je slovenski parlament sprejel več zakonov, s katerimi je Slovenija naslednji dan postala samostojna država. Obljubljena nam je bila »Švica«, a kmetstvo se iz leta v leto srečuje z več omejitvami in opuščanjem kmetijske dejavnosti. Morda je med Majniško deklaracijo in osamosvojitvijo umanjkal pošten kmečki punt? Morda bi potem naša politika polagala račune lastnemu narodu, Bruslju pa zahteve? Žal polaga račune Bruslju, lastnemu narodu pa zahteve. Še posebej goreči pri tem so državni okoljevarstveniki in kmetijska birokracija ter kvazi okoljevarstvene organizacije. In danes se pravzaprav lahko postavlja vprašanje, kdo dejansko upravlja s kmetijsko zemljo! Z zverjadjo konec koncev upravljajo sodišča, s kmetijskimi zemljišči in pridelavo hrane pa očitno Ministrstvo za naravne vire in prostor RS ter Zavod za varstvo narave RS, ki pa, kot kažejo pretekle odločitve, dajeta prednost kapitalu (industriji) in ozkim interesnim skupinam na račun kmetijstva oz. najboljših kmetijskih površin.Lahko bi rekli, da je danes vsa zakonodaja, ki zadeva kmetstvo, naravnana k oblikovanju »kolhozov«, a tokrat ne v družbeni, temveč zasebni lasti. Malim in srednjim kmetijam je praktično onemogočen razvoj. Pri vsem tem žal pridelava hrane, ki je temelj suverenosti vsakega naroda, nikoli nima statusa javnega interesa. Kmetijska državna birokracija ga očitno ne zna vzpostaviti. Verjetno se že predolgo ukvarja z evropsko papirologijo, kateri je kos predvsem s servilnostjo, od naše kmetijske realnosti pa je vse bolj oddaljena. To izrablja t. i. naravovarstveni sektor, ki hlepi po t. i. evropskih projektih in si zanje dejansko pod krinko ohranjanja biodiverzitete na takšen ali drugačen način prisvaja kmetijske površine. Ter pozablja, da sta temelj za razvoj novih in ohranjanje obstoječih vrst naravna selekcija in boj za obstanek. Obstajata dve teoriji – Darwinov evolucijski nauk in teza, da je živa bitja ustvaril Stvarnik. Očitno kvazi naravovarstvena srenja Darwina ne priznava in se na vsak način hoče postaviti v vlogo stvarnika, v vlogo boga. Ob tem na vrsto homo sapiens pozablja oz. ji krati pravico do boja za obstanek. Vse redkejša populacija kmetov pa najbrž nikoli ne bo postala strogo zaščitena vrsta. Pa saj to niti ne želi biti. Dovolj bi bilo, če bi se ji priznavala in omogočala volja iz Majniške deklaracije, objavljene leta 1989. Morda pa se bo moral kmet ob tem, da z naravo in zemljo zna primerno ravnati, spomniti zgodovinskih dejanj? Morda takrat, ko mu bo ob stran stopilo lačno meščanstvo?

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (PUN), s katerim še posebej grobo posega v kmetijsko dejavnost na Ljubljanskem Barju in Planinskem polju. Zato sta pretekli četrtek Občina Ig in Kmetijska zadruga Ig organizirali okroglo mizo, ki se je je udeležilo več kot 300 kmetov. Sodelovali so predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda RS za varstvo narave, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Krajinskega parka Ljubljansko barje.Kmetje so predstavnikom MNVP predali 11 zahtev, ki jih je tisti večer podpisalo 275 kmetov.S predlogom Uredbe o PUN se na novo ureja prepovedi, pogoje in omejitve rabe na delu območja Nature 2000 Notranjski trikotnik (Planinsko polje) in na delu območja Nature 2000 Ljubljansko barje. Na teh dveh območjih naj bi bila v prihodnje prilagojena kmetijska praksa, ki je določena z režimom v Uredbi in povzeta po sprejetem Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike 2023–27. Območjem, za katera bo predvideno izvajanje ukrepov PUN 2023–2028, so v Strateškem načrtu namenjena t. i. plačila Natura 2000.Prilagojena kmetijska praksa pa prinaša stroge omejitve in prepovedi. Najbolj so prizadeti kmetje z območja Iga, kjer PUN predvideva spremembo okrog 200 hektarjev najboljših njiv v steljnike. Strog režim naj bi v prvi fazi obsegal 690 hektarjev zemljišč, želja naravovarstvenikov pa je, da se strogo varovano območje razširi na več kot 1200 hektarjev kmetijskih površin na Barju. Te površine bi se iz površin za pridelavo krme spremenile v steljnike. Gre za območje, kjer je največ njiv in prvovrstnih travnikov, s katerimi gospodarijo družinske kmetije, katerih edini dohodek izvira iz kmetijske dejavnosti.KMETOV NI NIHČE NIČ VPRAŠAL NITI SEZNANIL Z DEJANSKO NAMEROPredstavniki kmetov so na okrogli mizi povedali: »Naši predniki so se več sto let trudili, da se je lahko začelo uporabljati površine za kmetovanje. Naše preživetje je odvisno od pridelkov s teh površin. Možnost sodelovanja v postopku nam ni bila dana, zato samoiniciativno podajamo naslednje zahteve na predlog Uredbe glede predvidenih zavezujočih omejitev pri izvajanju kmetijske prakse na Ljubljanskem barju, saj nam je z njimi odvzeta možnost pridelave krme in paše ter drugih načinov kmetovanja na lastnih zemljiščih. S tem je grobo poseženo v našo lastnino, okrnjeni pa sta tako gospodarska kot ekološka funkcija zemljišč.«Kot je bilo poudarjeno s strani prisotnih kmetov, kmetijskih svetovalcev in bivšega ter sedanjega župana občine Ig, do dneva pred okroglo mizo nobena od inštitucij ni obvestila prizadetih lastnikov, pa tudi lokalne skupnost ne, da se na njihovih zemljiščih obeta uvedba strogega režima. Zato so kmetje pred pristojnimi izrazili razočaranje nad neustreznim odnosom do njih, njihove lastnine in kmetijskih zemljišč. Predvsem pa so pogrešali udeležbo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in kmetijske ministrice Irene Šinko, saj sodelujoči predstavniki njunih ministrstev na številna postavljena vprašanja niso mogli odgovoriti, še manj podati zavezujočih obljub.Konec marca se bo začelo oddajanje zbirnih vlog za leto 2023, kmetje pa enostavno ne vedo, ali naj se v določene ukrepe vključijo ali ne, saj bo izpolnjevanje zavez kasneje onemogočila uredba PUN. Po dvourni razpravi, ki jo je vodil Robert Božič, so predstavniki kmetov predali 11 zahtev predstavnikom MNVP.ZAHTEVE KMETOV ZA KMETOVANJE NA LJUBLJANSKEM BARJU1. Zahtevamo takojšnjo javno objavo Poročila o opravljenih večletnih poskusih v naravnem okolju Ljubljanskega barja, katerih rezultati in neodvisna evalvacija nedvoumno kažejo, da je uvajanje varstvenih režimov, ki jih prinaša Uredba, nujno, edino primerno in da ti zagotovo prinašajo pozitivne rezultate!2. Zahtevamo javno poimensko objavo ljudi, ki so sodelovali pri pripravi Uredbe in vseh njenih prilog in ki so za ta namen opravili raziskave, skupaj z navedbo njihovih funkcij in ustanov, iz katerih prihajajo!3. Zahtevamo javno poimensko objavo ljudi, ki prevzemajo polno odgovornost za uspeh uvedbe režima Uredbe in za pravično povrnitev vse škode, ki jo bodo zaradi tega utrpele kmetije, katerih kmetijske površine se vključujejo v režim!4. Zahtevamo, da se iz Uredbe črta zahteva za režim konverzije njiv v steljnike, saj po dostopnih informacijah Evropska komisija v okviru pogajanj o t. i. Travniškem opominu tega ni nikoli zahtevala, ampak so bile predmet pogajanj samo travniške površine.5. Zahtevamo, da se iz režima, ki ga uvaja Uredba, takoj črta zahteva: Spravilo mrve s travinja se izvaja brez ovijanja v plastično folijo. Nihče stelje namreč ne zavija v folijo, spoštovanje zahtevanih rokov košnje pa je mogoče učinkovito nadzirati s pomočjo satelitov z aplikacijo Sopotnik. Ta zahteva kmetijam onemogoči dobro kmetijsko prakso in pridelavo krme na drugih travniških ter njivskih površinah.6. Zahtevamo, da je vstop v režim prostovoljen in da se z lastniki zemljišč odgovorno in s soglasjem, pod jasnimi in znanimi pogoji pravičnih nadomestil in najdenih rešitev za obstoj njihovih kmetij izbere oz. določi zemljišča, na katerih se bo izvajal v Uredbi naveden režim.7. Zahtevamo, da se vsem kmetijam, ki jim bo s tem ukrepom ali s prihodnjimi naravovarstvenimi ukrepi v delu ali celoti onemogočeno kmetovanje, določi pravično rento v višini tržne cene pridelka, ki bi ga na teh površinah pridelali, in tudi v višini posredne škode, ki nastane zaradi nezmožnosti ohranjanja dosedanjega obsega kmetijske proizvodnje, vezane na pridelek s teh površin!8. Zahtevamo, da so pred sprejemom Uredbe jasno izražene kazni za tiste, ki ukrepov ne bodo upoštevali.9. Zahtevamo, da so do 1. aprila 2023 javno objavljeni vsi naravovarstveni ukrepi in pogoji, ki bodo v novem obdobju SKP uvedeni na naših zemljiščih in od katerih je odvisna odločitev kmetov za vstop v ukrepe Skupne kmetijske politike!10. Zahtevamo, da se na območju Ljubljanskega barja takoj izvede čiščenje struge Ljubljanice na vseh mestih, kjer je ta zasuta, in se uvede režim rednega čiščenja in vzdrževanja vseh odvodnih kanalov in jarkov (primarnih, sekundarnih in terciarnih).11. Zahtevamo, da se pravično določi bonitetno oceno kmetijskih zemljišč in s tem povezanega izračuna katastrskega dohodka na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, z upoštevanjem vseh naravnih in tudi vseh drugih omejitev, ki jih imamo pri gospodarjenju na teh zemljiščih.V ponedeljek so z Ministrstva za naravne vire in prostor RS (MNVP) v sporočilu za javnost zapisali: »Zahteve bomo preučili in pripravili odgovore. Organizirali bomo tudi sestanke, v katere bomo vključili tudi organizacije, ki predstavljajo lastnike kmetijskih zemljišč na teh območjih. Poudarili bi, da bo MNVP šele po zaključku javne obravnave predlaganih ukrepov za Naturo 2000 pripravil usklajen PUN 2023–2028, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.«

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) opozarja na prenamnožitev podlubnikov. Zato poziva vse lastnike gozdov, da čim prej izvedejo z odločbami ZGS določen posek lubadark in svežih podrtic smreke ter da tudi sami spremljajo stanje svojega gozda in o prizadetih območjih obvestijo svojega revirnega gozdarja.V letu 2022 je bilo v gozdovih Slovenije zaradi podlubnikov posekanih nekaj več kot 700 tisoč m3 iglavcev, od tega večinoma smreke, kar je še enkrat več kot v letu 2021. Poškodbe zaradi lanskega izredno sušnega in vročega poletja ter posledične prenamnožitve podlubnikov se bodo v vsej razsežnosti pokazale v letošnjem letu. Smreke so oslabele in postale manj odporne za napad podlubnikov, hkrati pa je večina podlubnikov toplo zimo uspešno prezimila.Okoli močno poškodovanih smrek zaradi vetra ali snega se lahko spomladi oblikujejo velika žarišča podlubnikov s po nekaj deset ali več lubadarkami.Razmere za povečanje škode zaradi podlubnikov so preko zime postale še ugodnejše zaradi razpršenih podrtih oziroma polomljenih smrek, ki so klonile močnemu vetru in teži snega. ZGS pospešeno pregleduje ogrožene gozdove in lastnikom gozdov z odločbo določa posek lubadark in močno poškodovanih smrek. Kljub temu zaradi obsežnosti in zamudnosti dela vse smreke in tudi jelke, ki jih je treba zaradi napada podlubnikov ali močne poškodovanosti čimprej posekati, še niso odkrite in določene za posek. Zato ZGS poziva lastnike gozdov, da tudi sami pregledajo svoje gozdove in potrebe po sanitarni sečnji čim prej sporočijo revirnim gozdarjem.Poseka lubadark in preko zime polomljenih smrek se lahko lastniki gozdov lotijo, preden jim to z odločbo določi Zavod za gozdove Slovenije. Morajo po o tem predhodno obvestili svojega revirnega gozdarja.Če uspemo do konca marca oziroma tudi aprila na hladnejših legah odkriti in posekati čim več lubadark in jih izpeljati iz gozda v lupljenje ali predelavo, lahko s tem največ naredimo za zmanjšanje škode zaradi podlubnikov v letu 2023. Pravočasen posek lubadark je poleg preprečitve širjenja podlubnikov pomemben tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa. Dodatne informacije so dostopne na spletni strani ZGS (zgs.si).

V okviru »Dneva sajenja medovitih rastlin« 2023 sta Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije v soboto, 4. marca, opravili akcijo obnove pogorelega Krasa. Tudi pomurski čebelarji so se udeležili dobrodelne akcije na požganem Krasu. Tja so se odpravili z avtobusom. Zbor udeležencev je bil na lokalni cesti Miren–Opatje selo na parkirišču pri odcepu za Cerje in Pomnik miru. Več kot 500 čebelarjev iz cele Slovenije je na ta dan pomagalo posejati semena gozdnih drevesnih vrst, ki so prilagojena na to okolje. Slovenski čebelarji so s tem delom pomagali pri obnovi gozda, ki predstavlja tudi pomemben del čebelje paše.Jože Žerdin, fotografija: Čebelarska zveza društev za Pomurje

Na Kaučičevi domačiji (Turistični kmetiji Pri Alenki) v Gornjih Ivanjcih pri Gornji Radgoni so se v nedeljo, 26. februarja 2023, na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Čebelarskega društva Negova. Društvo sodi med manjše na območju Pomurja, saj šteje le okoli 15 članov. Ustanovljeno je bilo pred 12 leti, ko ga je kot prvi predsednik vodil Jože Kramberger, po njem pa sedem let, vse do danes, Alenka Rojko. Zbora so se udeležili tudi gostje, med njimi sta bila županja in podžupan občine Gornja Radgona Urška Tuš Mauko in Miran Dokl, predsednik ČD Apače Matjaž Zidarič in predsednik ČD Sv. Jurij ob Ščavnici Vlado Žinkovič. Kot je povedala predsednica Rojko, je društvo kljub majhnosti po številu članov opravilo veliko aktivnosti. Med drugim so za člane društva nabavili sladkor za krmljenje čebel, ko ni bilo čebelje paše. Poskrbeli so tudi za zdravila, ki jih uporabljajo čebelarji za zdravljene čebel. V preteklosti je na šoli deloval čebelarski krožek, sedaj pa je delo krožka ugasnilo, saj se je sedanja mentorica krožka mag. Slavica Trstenjak upokojila, doslej pa še niso našli njenega naslednika. Za šolski čebelnjak pa je skrb prevzel »stari« čebelar, 92-letni Jože Kramberger. Društvo je svojo dejavnost potrjevalo z nastopanjem na raznih prireditvah, kot nastopanje na sejmih v Gornji Radgoni in Negovi ob farnem prazniku na male maše dan. Posamezni člani pa so se udeleževali predavanj o čebelarstvu. V večini so se priključili k sosednim društvom, predvsem ČD Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot je omenila predsednica, je sodelovanje s sosednjimi društvi dobro. Društvo si je zadalo obsežen program tudi za prihodnje. Prizadevali si bodo, da bi v društvo pritegnili mlade čebelarje. Še naprej bodo članom omogočili, da se udeležijo predavanj in se tako izobražujejo za lažje in uspešno čebelarjenje. Vsi so društvu in novemu predsedniku Gregorju Keblerju, ki je bil izvoljen na zboru, zaželeli uspešno delo. Ob tej priložnosti so v društvo sprejeli novega člana Marjana Rakuša iz Kunove. Govora je bilo tudi o ceneni ponudbi medu, ki ga prodajajo v trgovinah. Vendar so čebelarji, kot je dejal Mirko Kaučič, s svojo kakovostjo, čeprav mnogo višjo ceno, med kupci cenjeni. Zbor so zaključili z druženjem ob pogostitvi, ki jim jo je pripravila Turistična kmetija Pri Alenki.Ludvik Kramberger