Bančna luknja ostaja, botri pa na prostosti?!

Avtor: Franc Mihič;  1. aprila 2018

»Vse nas skupaj mora biti strah!« To so zadnje, a iskrene besede ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča. Tako nas je minister v zadnji Tarči strašil z bančno luknjo. Ta strah za enkrat pretresa zgolj nas državljane. Tarča pa je pokazala, da bančna luknja še ne straši politikov in tudi ne osumljencev, ki naj bi jo povzročili. Ob dosedanji neučinkovitosti pravne države se počutijo še naprej varne.

Predstavniki tožilstva, policije in sodstva, na čelu s pravosodnim ministrom, ki so se udeležili Tarče, so prepričani, da je bančna luknja najprej politični problem, šele za tem je lahko tudi pravni.

Bančna luknja: “Brez tožnika, ni sodnika!”

V državi prava bi se Tarča nadaljevala. Nastopiti bi morali politiki, ki so vodili državo, ko je nastajala bančna luknja. Pojasniti nam morajo, kaj so storili, da bi jo preprečili. Bivši finančni minister, dr. Franci Križanič, je celo dejal, da je bila bančna luk

Javno vprašanje za predsednika vlade Marjana Šarca /twitter

Kdo ima prav? Ali ministrica za pravosodje, Andreja Katič, ki brani poslanstvo pravosodja, ali predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki brani kolege, in bivša generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je dala prednost neodvisnosti tožilcev, ne pa pregonu kaznivega dejanja neplačila prispevkov za pokojnino zaposlenih? To vprašanje se mi postavi, ko prebiram sporočila medijev.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič pravi:

»Državljani morajo imeti zaupanje v vladavino prava oziroma v  pravno državo Temeljno poslanstvo pravosodja je dobrobit državljank in za neustrezna ravnanja in nepravilnosti odgovornost nosita sodstvo in tožilstvo sama, saj mora biti pravosodje učinkovito in pravično. Izhajati moramo iz tega, da moramo vsi imeti, ne glede na spol, raso in druge okoliščine enake pravice, da smo vsi enaki pred zakonom«.

Poudarila je, da je potrebno neustrezna ravnanja in nepravilnosti učinkovito preprečevati. O

«Če so vam ukradli prispevke, vam je pravna država na razpolago!«

Državljani smo želeli državo, kjer bomo varni in bo varna tudi naša lastnina. Žal tega ni. Primer. Zaposleni bodo po novem le obveščeni, da delodajalec ni odvedel ZPIZ-u njihove prispevke, temveč si jih je zadržal samovoljno, a na plačilni listi se to ne vidi.

Po 25 letih države je za politiko  velik »napredek« to, da vas bo sedaj celo državna inštitucija, to je  ZPIZ opozarjal na neplačane prispevke, to je, da ste okradeni. Doslej je moral zaposleni namreč kar sam skrbeti in preverjati,  če je delodajalec odvedel prispevke. 

Problem je podedovan od vlade mag  Antona Ropa, ki je sprejela celo zakon, da se zaposlenim lahko kar »zakonito« kratijo lastninske pravice, tako da delodajalec lahko ne odvede ZPIZ-u  prispevkov, ne da bi zaposleni to vedel.

Minister mag. Janez Drobnič v vladi Janeza Janše je celo dejal, da so delavci za to oškodovanje krivi sami.  Poslanec Jože Tanko pa je menil: "Mnogim podjetjem smo tako pom

Pravna država je problem izvoljene politike, organov pregona in sodnikov

Da, odgovornost glavnih nosilcev pravne države je očitno zelo velik problem. Tako lahko zaključim po ogledu Tarče, dne 10. oktobra, kje so trli probleme slabega delovanja države prava na primeru obravnave obtožb ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovih sinov. Zanimivo je, da so se o tako resnem problemu države pred javnostjo pogovarjali državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, predstavnik policije oz. pomočnik direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, predsednik celjskega višjega sodišča, vrhovni državni tožilec ter novinar. Ministrica za pravosodje se je opravičila.

Ali smo vsi enaki pred zakonom?

V razpravi se je zopet pojavilo  aktualno vprašanje: »Ali smo vsi enaki pred zakonom?« Vsi predstavniki inštitucij pravne države so se strinjali, da so primeri, kot je primer Janković, ko pravosodni postopki trajajo predolgo in primer celo zastara, vredni širšega razmisleka. Prihaja do deviantnih e

Ni dovolj znanja in guverner Jazbec odhaja

Dnevnik, 27. Februar 2018

Ugledna predstavnica gospodarstva, predsednica uprave SKB Cvetka Selšek, je v Tarči 22. februarja 2018 izpostavila kritične zadeve za razvoj države. Meni, da je bilo prav, da smo se ob osamosvojitvi odločili za demokracijo in tržno ekonomijo. Privatizacija je bila v bistvu pozitivna. Mala in srednje velika podjetja so se najprej privatizirala in so danes gonilna sila slovenskega gospodarskega razcveta. Največje težave so nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To pa je bilo potem za slovensko gospodarstvo katastrofa.

Dvajset let je zamujenih priložnosti, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih. Tudi jaz menim, da danes ni veliko bolje. Za razvoj primanjkuje kapitala, a izobražena mladež nam uhaja v tujino. Ni še dovolj znanja, ne za tržn

Spoštovani poslanec Jernej Vrtovec, NSi, predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB!

Gledal sem posnetek  2. dela dela Preiskovalne komisije, ko je bila zaslišana bivša predsednica vlade Alenka Bratušek. https://www.rtvslo.si/mmr/prispevek/174650466

Berem uvodno pojasnilo: »Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Temeljna načela določa 93. člen URS, podrobneje pa poslovnik in zakon o parlamentarni preiskavi in delno tudi kazenski zakonik. Namen teh preiskav je poiskati nepravilnosti, ki jih povzročajo nosilci javnih funkcij in pooblastil. Lahko se odredi le o zadevah javnega pomena, NE SME SE ODREDITI O ZADEVAH IZ REDNE PRISTOJNOSTI SODIŠČ.

DOBLJENI REZULTATI SLUŽIJO OCENI DEJANSKEGA STANJA.

Na podlagi tega pa se DZ odloči o: -politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in pooblastil -spremembi zakonodaje na določenem področju, -druge odločitve iz pristojnosti DZ

Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji dr. Anže Logar, SDS,  je na twitterju zapisal:"Poimensko bomo razkrili in sankcionirali krivce za bančno luknjo!"  Ko je vlada Janeza Janše vodila državo  je bil Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, še  novembra 2007 prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov, saj da praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije. Podobnega mnenja so bili v  NSi:

 »Banka, ki prevzame tveganje prihodnjega delovanja, ga ne prevzame le zaradi vrednosti podjetja kot takega, ampak predvsem zaradi obetov, ki jih podjetju zagotavlja njen menedžment. Skrb pa vzbuja odkupovanje zaprtih delniški

Predsednik  vlade g. Marjan Šarec ne razume, da je konec socializma in banke niso centri za socialno delo. Kredite je potrebno banki vrniti z obrestmi,  socialne  dohodke pa ne. V socializmu je bila »oblast radodarna«, saj je bilo lahko dobiti kredite in jih je bilo tudi lahko vrniti. Za to je »poskrbela« oblast, ki ni znala gospodariti brez visoke inflacije, ki je dolžnikom zmanjševala anuitete – realno vrednost mesečni obrokov, varčevalcem pa je na drugi strani tako zniževala realno vrednost privarčevanih sredstev.  Takšna ekonomija ni vzdržala, pa nam je država potem razpadla. Banka Slovenije in s tem država sedaj strožje omejuje dostop kreditno manj sposobnim državljanom do kredita, da bi si lahko ob nizki plači zvišali standard. Zame je to razumljivo. Povprečna neto plača je v Avstriji  več kot dvakrat večja kot pri nas. Avstrijci v povprečju delajo bolj pametno, so bolje organizirani in v istem času ustvarijo dvakrat več. Za produktivnost države poskrbi politika, ki postavi real

»Kolaboracija ne more biti vrednota. Ogenjca je lahko prispodoba za celotno medvojno dogajanje na Slovenskem. Nasproti sta si stali dve odločitvi, dve izbiri. Odločitev za upor, za svobodo, za boj proti osvajalcem, ki so razkosali domovino in slovenstvu hoteli vzeti prihodnost, in na drugi strani odločitev za sodelovanje z osvajalcem. To so dejstva«, je dejal slavnostni govornik Milan Kučan  na spominski slovesnosti, posvečeni spominu uničenja partizanske bolnice Ogenjca pri Loškem potoku med italijansko roško ofenzivo leta 1942. Že leta spremljam spominske slovesnosti pri Ogenjci in  spoštujem izražanje pietete do mrtvih partizanov. Ne strinjam pa se s tem ponavljajočo razlago zgodovine in obtoževanjem žrtev revolucije, da so izdajalci naroda. K pisanju  sta me dodatno  spodbudili pismi oz. prispevek, in sicer, »Razklanost  slovenskega naroda nam prinaša le škodo«, ki  je zaključna misel Mirka Anzeljca, častnega občana občine Ribnica, v njegovem prispevku  objavljenem v REŠETU in sev

»Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne  ustreza…«, je Damjan Janković na nacionalni RTV povedal glede zakona, ki je omogočil odpis 29 milijonov dolga Jankovićevi družini . 

Vlada  Alenke Bratušek je v začetku l. 2013 predlagala zakon, ki je še do neke mere ščitil upnike. »Za sprejem zakona glasovalo 84 poslancev DZ RS«, je povedala  ministrica za infrastrukturo  Alenka Bratušek v TV dnevniku, 6. septembra. Ministrica  je še poudarila, da je tisti, ki izvaja zakone, ko vidi da se zakon zlorablja, dolžan ukrepati.

Ni pa povedala, da je koncem leta ravno njena vlada predlagala usodno spremembo zakona, ki so jo potrdili poslanci vladne koalicije. Šele po tej spremembi zakona je bilo mogoče, da je sodišče lahko sklenilo, da so upniki v prisilni poravnavi dobili  le 5 % od terjatev in so upniki lahko odpisali kar  29 milijonov dolga Jankovićevi družini.

Kaj je bil  namen te spremembe?  Še naprej ščititi dolžnike v breme upnikov, kot da smo še vedno v socializmu.

V TV Dnevniku  je

Kdaj bo Tožilstvo seznanilo javnost o epilogu zadeve »čistilke brez plač in »prispevkov« ?

O tem sem napisal več prispevkov. Zadnji z zgornjim naslovom je bil objavljen v Dnevniku 30.maja. V prispevku z naslovom Čistilke brez plač in prispevkov, tožilci pa nič. V Dnevniku, 24. januarja, sem vprašal državno tožilstvo, ali se ni državni tožilec dolžan odzvati tudi na objave v medijih, ko je v objavi medija viden sum storitve kaznivega dejanja. Vrhovno državno tožilstvo RS oz. Erika Repovž, njihova svetovalka za odnose z javnostmi, je v Dnevniku , 29. januarja napisala: »Gospoda Mihiča obveščamo, …,da državno tožilstvo od organov odkrivanja in od ustreznih inšpekcijskih služb v konkretnem primeru ni prejelo kazenske ovadbe. Ker zakon določa, da se je državni tožilec sicer dolžan odzvati na glas o sumu storitve kaznivega dejanja, za kar štejemo pismo gospoda Mihiča, je Vrhovno državno tožilstvo RS zadevo odstopilo pristojnemu državnemu tožilstvu.«

Vezano na to zadevo mi je tudi ministrs

Slavnostni govornik Milan Kučan je na spominski slovesnosti, posvečeni spominu uničenja partizanske bolnice Ogenjca pri Loškem potoku med italijansko roško ofenzivo leta 1942, dejal: »Ogenjca je lahko prispodoba za celotno medvojno dogajanje na Slovenskem. Nasproti sta si stali dve odločitvi, dve izbiri. Odločitev za upor, za svobodo, za boj proti osvajalcem, ki so razkosali domovino in slovenstvu hoteli vzeti prihodnost, in na drugi strani odločitev za sodelovanje z osvajalcem. To so dejstva.«

Katera dejstva ob dogodkih pri Ogenjci so tista, ki jih Milan Kučan okliče za prispodobo medvojnega dogajanja?

Dejstvo je, da je med roško ofenzivo, ki je na tem območju potekala julija in avgusta 1942 partizanka ustrelila italijanskega poročnika, ki je z enoto korakal po cesti v Sadolu v Loškem potoku. Ali je partizanka to storila po lastni presoji, ali ji je bilo to ukazano, ni znano, je pa pomembno odprto vprašanje. Italijani so partizanko likvidirali in se maščevali prebivalcem Loškega pot

Brez ukrepov za povečanje zaupanja v domače gospodarstvo in pravosodje oz. v politiko, bo ekonomija Slovenije še napprej slonela na tujih kreditih, na tujem kapitalu, a Slovenci bomo tarnali, da nismo suvereni in so za to seveda drugi krivi.

Država RS potrebuje več domoljubja, več prave resnice in pravice.

Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega ne damo niti svojim, ker tudi njim ne zaupamo! 

Slovenci ne vlagamo skoraj nič svojega kapitala v domače gospodarstvo, a kapital vlagamo v tujini. Doma pa se jezimo, ker ni pravega razvoja države. Vroča tem. Naša produktivnost oz. konkurenčnost je nizka,  prenizka je dodana vrednost  zaposlenega da bi pokrili naše potrebe, zato večina dobiva slabe plače, pokojnine, ni kvalitetnih delovnih mest, ogrožene so pokojnine, socialna država, imamo iztrošene in nevarne ceste, zastarelo železnico, ni denarja za zdravstvo, izobraženi mladi emigrirajo na zahod, itd. Slovenci sicer varčujemo, a predvsem v bankah in vlagamo v nepremičnine. Prakticirana ekonomska šola je namreč takšna, da podjetja oz. menedžerji raje najemajo kredite in ne pridobivajo kapitala, ne tujega, ne domačega. Kreditizem pa je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani. Odgovorni ekonomisti, zagovorniki kreditizma in nacionalnega interesa pa so še vedno menda ugledni.

Državotvorno in domoljubno je, da spoštujemo našo zgodovino, ki naj ne razdvaja naroda. Spoštujmo upor proti okupatorjem, kolikor ga je bilo, vendar cenimo svobodo in demokracijo samostojne države  Republike Slovenije. Obžalujmo državljansko vojno.

Čemu praznujemo Dan upora proti okupatorju, čeprav tedaj še ni bilo upora?

Predsednik  DZ RS, mag. Dejan Židan, SD, najvišji  predstavnik demokratične države, letos  v slavnostnem  govoru na proslavi »Dneva upora proti okupatorju«i niti z eno besedo ni omenil revolucije oz. državljanske bratomorne vojne, ki je bila začeta in izvršena med okupacijo in še po končani vojni.

Nekateri pa še vedno vneto trdijo, da je bila NOB en sam upor proti okupatorju in kolaborantom, da ni bilo revolucije, proti revolucionarjev pa sploh ni bilo. Koga so potem revolucionarni partizani premagali v državljanski vojni. Komunisti v  PIF  oz. OF so po okupaciji sprožili tudi revolucijo, menda revolucijo niso pričeli ne neobstoječi proti revolucionarji. Med vojno

http://www.vecer.com/porotnik-protestno-odstopil-med-odmevnim-sojenjem-6305473

Franc Mihič iz Ribnice je odstopil z mesta porotnika ljubljanskega okrožnega sodišča, ker se ni strinjal z načinom vodenja sojenja predsednice senata.

MARIJA MIHIČ

‹

›

"Spoštovani predsednik Anton Panjan, sporočam vam, da nepreklicno odstopam z mesta sodnika porotnika pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Odstopam zato, ker sem ugotovil, da ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v pogojih, kot sem to doživel na sodnih obravnavah v zadevi ‘hudodelska združba‘, ki jih vodi predsednica senata, sodnica Nina Drozdek Draganić. Kar sem doslej opazil, sem nad delom sodišča zelo razočaran," začenja svoje pismo predsedniku ljubljanskega višjega sodišč

Res ni nikogar sram?

ONA, 11. julij 2017

 Župan glavnega mesta in nekdanji menedžer Zoran Janković je letos podelil naziv častnega občana tudi menedžerju Jožetu Mermalu, predsedniku uprave BTC. Predsednik države gospod Milan Kučan pa  je v televizijskem  pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup  v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.

 Po mojem je to bila izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni  preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem. Tedaj sem upal, da bo pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države, imela prednost etika in ne pohlep po kapitalu. Upal sem, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?!

 Dejstva govore, da sem se zmotil, enako kot predsednik Milan Kučan.

 Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki tedaj javno zapisala: »V BTC se je dogo

Brez delovanja pravne države ne deluje demokracija oz. država, nastaja anarhija. Za odgovorne politike bi morala biti tema nedelovanja pravne države prva predvolilna tema. Na predvolilnih soočenjih strank, pa četrti veji oblasti, to je medijem, novinarjem zopet ni uspelo ugotoviti, kdo je odgovoren za delovanje pravne države, ali je to zakonodajna oblast,  DZ RS, to so izvoljeni politiki, poslanci, ali je to izvršna oblast, vlada,  kamor spadata tožilstvo in policija, ali pa je samo tretja oblast, to je pravosodje odgovorno za slabo delovanje pravne države. Sprememb torej ne bo, nihče ni odgovoren! Zato je za četrto vejo oblasti, medije, novinarje v službi ljudstva,  je še naprej prva aktualna naloga spraševati politike, kdo je odgovoren za stanje pravne oziroma države!

»Nihče ni za nič odgovoren«

To so besede pravosodnega ministra, mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih,  6. decembra 2016, dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah ba

V  pismu bralcev »Toliko ugovorov in ena nespodobnost«, Delo, 30. maja, se Rudi Koprivnik iz Ljubljane zgraža nad pravno logiko, »Dokler kdo ni obsojen, je nedolžen« in problematizira sodni epilog zadeve »Janez Janša in Patria«. Piše kot, da se je ta logika k nam prenesla. Od kod?  Moti ga to, da če nisi obsojen, nimaš tudi nobene politične odgovornosti. Sprašuje se, kam plovemo? Sprašujeva se, kje smo še, ko se torej javno zagovarja, da je pravilno »Kriv si, četudi nisi bil obsojen«. Kaj to pomeni? Pogrome in konec države prava ter demokracije. Kaj bi dejal g. Koprivnik, če bi sam to doživel in bil, brez sodbe na sodišču, kriv? Mar ne rabimo več sodišč, ne pravne stroke? Vsak je lahko kriv, če se to nekomu zahoče in ima za to pristaše? To je pot v anarhijo, kjer vladajo nasilni, laž in nasilje, in ne pravna država. Brez pravne države pa ni demokracije. Mar je demokracija in pravna država še vedno odveč?  Prepričana sva, da ne!

Marija in Franc Mihič