Bančna luknja ostaja, botri pa na prostosti?!

Avtor: Franc Mihič;  1. aprila 2018

»Vse nas skupaj mora biti strah!« To so zadnje, a iskrene besede ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča. Tako nas je minister v zadnji Tarči strašil z bančno luknjo. Ta strah za enkrat pretresa zgolj nas državljane. Tarča pa je pokazala, da bančna luknja še ne straši politikov in tudi ne osumljencev, ki naj bi jo povzročili. Ob dosedanji neučinkovitosti pravne države se počutijo še naprej varne.

Predstavniki tožilstva, policije in sodstva, na čelu s pravosodnim ministrom, ki so se udeležili Tarče, so prepričani, da je bančna luknja najprej politični problem, šele za tem je lahko tudi pravni.

Bančna luknja: “Brez tožnika, ni sodnika!”

V državi prava bi se Tarča nadaljevala. Nastopiti bi morali politiki, ki so vodili državo, ko je nastajala bančna luknja. Pojasniti nam morajo, kaj so storili, da bi jo preprečili. Bivši finančni minister, dr. Franci Križanič, je celo dejal, da je bila bančna luk

Knjiga Jožeta Praprotnika, "Črna luknja slovenske privatizacije", nazorno predstavlja primer "divjega lastninjenja" gospodarskih družb. To ne sme v pozabo, berimo knjigo, da nas politika znova ne preseneti, da bi morali državljani sanirati "novo bančno luknjo", kot jo je že omogočila politika, ki je dopustila bankam, da so te radodarno podeljevale menedžerjem kredite za prevzem podjetij, brez vložka v podjetje lastnega kapitala. Žalostno in neodgovorno je, da politika sanira bančno luknjo, to je banke, z javnim denarjem, denarjem davkoplačevalcev, ne da bi o tem odločili državljani na referendumu. Tranzicijska politika je "poskrbela" za zakonodajo, da so si njej lojalni poslovodni kadri, menedžerji, lahko prisvojili podjetja, da je kupnino, namesto menedžerja, plačalo kar prevzeto podjetje, v breme lastnega kapitala, kar je oškodovanje podjetja. To pa je v direktivi EU strogo prepovedano, ki pa jo je tedaj aktualna oblast in javna stroka neodgovorno prezrla. To je svetovni unikum nepra

«Če so vam ukradli prispevke, vam je pravna država na razpolago!«

Državljani smo želeli državo, kjer bomo varni in bo varna tudi naša lastnina. Žal tega ni. Primer. Zaposleni bodo po novem le obveščeni, da delodajalec ni odvedel ZPIZ-u njihove prispevke, temveč si jih je zadržal samovoljno, a na plačilni listi se to ne vidi.

Po 25 letih države je za politiko  velik »napredek« to, da vas bo sedaj celo državna inštitucija, to je  ZPIZ opozarjal na neplačane prispevke, to je, da ste okradeni. Doslej je moral zaposleni namreč kar sam skrbeti in preverjati,  če je delodajalec odvedel prispevke. 

Problem je podedovan od vlade mag  Antona Ropa, ki je sprejela celo zakon, da se zaposlenim lahko kar »zakonito« kratijo lastninske pravice, tako da delodajalec lahko ne odvede ZPIZ-u  prispevkov, ne da bi zaposleni to vedel.

Minister mag. Janez Drobnič v vladi Janeza Janše je celo dejal, da so delavci za to oškodovanje krivi sami.  Poslanec Jože Tanko pa je menil: "Mnogim podjetjem smo tako pom

Prvi maj je zopet tu!

Novi premier dr. Golob je tudi tu!

Vsem obljublja novo Svobodo!

Hvala mu!

Delavce je zapustila politika,

ki vse za ljudstvo dela. Nekoč je pela:

"Vse bo naše, delu čast oblast!"

Delavcu je ostalo delo, politiki pa oblast,

ki več ne pozna, kaj je čast!

Brez vesti je dopustila,

da so menedžerji brez denarja,

postali še lastniki, kapitalisti,

na račun kapitala podjetja.

Delavci pa so le raja brez kapitala.

Politika je pomagala lastnikom podjetja,

ki niso uspeli ustvariti dovolj kapitala,

potrebnega, da ne bo stečaja.

Politika in stroka, sta uzakonila,

da lastnik, ko mu zmanjkuje kapitala,

lahko kar zadrži prispevke,

ki so jih zaposleni zaslužili za pokojnino.

Lastnik o tem molči in na plačilni listi to prikrije.

Univerzitetni profesor ekonomije celo pravi,

da država tako pomaga podjetnikom,

da jih kreditirajo kar zaposleni, ki to ne vedo.

Leva politika "Antona Ropa" je odobrila,

laganje delavcem in krajo njihovih prispevkov.

Goljufanje poteka že več

Ni dovolj znanja in guverner Jazbec odhaja

Dnevnik, 27. Februar 2018

Ugledna predstavnica gospodarstva, predsednica uprave SKB Cvetka Selšek, je v Tarči 22. februarja 2018 izpostavila kritične zadeve za razvoj države. Meni, da je bilo prav, da smo se ob osamosvojitvi odločili za demokracijo in tržno ekonomijo. Privatizacija je bila v bistvu pozitivna. Mala in srednje velika podjetja so se najprej privatizirala in so danes gonilna sila slovenskega gospodarskega razcveta. Največje težave so nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To pa je bilo potem za slovensko gospodarstvo katastrofa.

Dvajset let je zamujenih priložnosti, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih. Tudi jaz menim, da danes ni veliko bolje. Za razvoj primanjkuje kapitala, a izobražena mladež nam uhaja v tujino. Ni še dovolj znanja, ne za tržn

Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji dr. Anže Logar, SDS,  je na twitterju zapisal:"Poimensko bomo razkrili in sankcionirali krivce za bančno luknjo!"  Ko je vlada Janeza Janše vodila državo  je bil Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, še  novembra 2007 prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov, saj da praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije. Podobnega mnenja so bili v  NSi:

 »Banka, ki prevzame tveganje prihodnjega delovanja, ga ne prevzame le zaradi vrednosti podjetja kot takega, ampak predvsem zaradi obetov, ki jih podjetju zagotavlja njen menedžment. Skrb pa vzbuja odkupovanje zaprtih delniški

Televizijec Marcel Štefančič in strokovnjaki za volitve, so pred leti v oddaji Studio City povedali, da so na podlagi analize volitev ugotovili, da zmaga tisti, ki dobi glasove upokojencev in volivcev javnega sektorja, ki imajo večino in vestno vsi volijo svoje skrbnike, ki jim obljubijo, "za vas znižanja plač in pokojnin ne bo, kvečjemu zvišanje !" Kje dobiti sredstva, je potem problem, rešitev so pa krediti. Saj pri nas še vedno veljajo zakoni, da so dolžniki heroji, primer Damjana Jankoviča, ki je po odločitvi sodišča moral vrniti samo 5 % svojega dolga. Upniki so varčevali in imajo kapital, a so vendar »izkoriščevalci« delovnih ljudi, so nas učili zelo dolgo. Zato sploh ni problem, kdaj bodo vrnjeni krediti, da bo denar za javni sektor, ki ima najglasnejše sindikate. Če ne gre drugače pa sindikati, na čelu s SVIZ-om, stavkajo pred volitvami. Vlada je l. 2018 dosegla dogovor s sindikati javnega sektorja, ki jih vodi Branimir Štrukelj, predsednik SVIZ-a. Dogovor je bil vreden tristo

Vodja komunistične partije, Boris Kidrič, je spoštoval kolaboracijo Stalina s Hitlerjem, Angela Vode pa mu je edina nasprotovala. Boris Kidrič jo je kaznoval do njene smrti, a Kidrič ima spomenik, njegova žrtev pa ne?! Angela Vode, roj. 1892, je bila učiteljica, publicistka, defektologinja, borka za pravice žensk in delavstva, predvojna komunistka, soustanoviteljica OF, -a kmalu izstopila-, kot prava disidentka. Ime Angele Vode je eno najbolj zamolčanih imen po drugi svetovni vojni. Zaradi njenega nasprotovanja nemško-sovjetskemu paktu, jo je Boris Kidrič leta 1940 izključil iz partije. V Nagodetovem procesu l. 1947 je bila kot “špijonka, razredna sovražnica, plačanka inozemstva”, obsojena na 20 let zapora s prisilnim delom in po njem na petletni odvzem državljanskih pravic. Zaradi bolezni jem bila leta1953 izpuščena. Do svoje smrti leta 1985 je izolirana spremljala politično dogajanje in iz svoje osame kritično presojala ravnanje nekdanjih revolucionarnih tovarišev. Spoznala je, da

Vodja komunistične partije, Boris Kidrič, je spoštoval kolaboracijo Stalina s Hitlerjem, Angela Vode mu je edina nasprotovala, zato jo je Boris Kidrič kaznoval do njene smrti! Kidrič ima spomenik, njegova žrtev pa ne?! Ženske je v socializmu dočakal pravi pekel! Zakaj zakonca dr. Spomenka in Tine Hribar zanemarjata knjigo Skriti spomini Angele Vode? Angela Vode (1892–1985) je nedvomno Slovenka z velikimi začetnicami, saj je bila učiteljica otrok s posebnimi potrebami, s svojim izrazitim socialnim čutom pa se je borila tudi za boljši položaj žensk in delavcev. Ker je bila izključena iz Komunistične partije, predvsem zaradi svojeglavosti in moralnosti, saj ni prenesla pakta med nacisti in komunisti, si je nakopala hude zamere partijskih kolegov in kolegic. Ko so leta 1945 prišli na oblast, so to izrabili za poravnavo starih računov. Vodetova je bila šest let zaprta, nato pa do smrti izključena iz javnega življenja in jo je preživljala sestra Ivanka Špindler. Angela je v tem času skrivaj

Korenine tragedije segajo v čas, ko so komunisti podpirali pakt imenovan Ribbentrop - Molotov, to je kolaboracijo Stalina in Hitlerja, od 23. avgusta 1939 vse do 22. junija 1941. Diktatorja sta tako družno okupirala evropske države, skladno pogodbi oz. dogovoru, ki je bil skriti del pakta. Slovenski komunisti še do danes niso obsodili to sprevrženo Stalinovo kolaboracijo komunizma z nacizmom, ki je Hitlerju in Stalinu omogočala zatiranje narodov. Hitler je 6. aprila 1941 napadel tudi Jugoslavijo, ki je sicer pristopila k paktu, a ga je kmalu prekinila. Stalin pa je kljub napadu Nemčije na Jugoslavijo ostal zvest paktu in Hitlerju. Šele ko je Nemčija zahrbtno napadla SZ, poleti 22. junija 1941, pakta ni bilo več. Ko se je Stalin po propadu pakta znašel na strani zahodnih zaveznikov, si je pri njih izgovoril, da je Jugoslavija njegova interesna sfera. Stalin o tem ni vprašal nikogar, tudi ne jugoslovanskih komunistov. Kljub kolaboraciji Hitler - Stalin , so jugoslovanski komunisti s Tito

V Delu berem. Poslanec, Marko Bandelli, SAB, v zapisu o dražgoški bitki pravi:"Fašiste in kolaborante smo iztrebili takrat in jih bomo tudi danes!" Menim, da je to notorična laž! V dražgoški bitki ni bilo niti enega fašista, ne kolaboranta, bili so samo Nemci, vaščani in partizani. Ti so v dolini iz zasede napadli nemško policijsko enoto, ki je imela velike žrtve. Partizani so se iz boja umaknili in se ustavili v Dražgošah. Nemške policijske enote, menda 14-krat močnejše kot partizanske, so partizanom sledile. Kljub taki premoči, so okupatorja pričakali v vasi. Vaščani so jih prosili, da se spopadejo z Nemci na drugem mestu. Bilo je namreč povsem jasno, da bo spopad v sami vasi zagotovo terjal smrt mnogih nedolžnih vaščanov. Vodstvo partizanov je zavrnilo njihovo prošnjo in se z Nemci spopadli v vasi. Vodstvo OF je žrtvovalo nedolžne vaščane, da se poveča revolt ljudi do okupatorja in poveča število partizanov. Dražgoše so brez potrebe ogrozili, vas med bitko zapustili in prepustili va

Eureka! Franc Kangler je premagal pravno državo je naslov pisma g. Gorazda Cuznerja iz Črnomlja, Dnevnik, 11. januarja. Glede na naslov, je to velik slovenski dosežek in prispevek svetovni demokraciji, kjer velja, da ima v državi oblast ljudstvo? V pismu berem: " V zadnji četrtkovi Tarči na nacionalni TV se je bivši miličnik, poslanec, župan, svetnik, danes pa državni sekretar Franc Kangler v zvezi s svojimi kazenskimi postopki soočil z nespornimi argumenti in voditeljico Eriko Žnidaršič. Žal niso prišli skupaj, tako kaže, da se bo boj za interpretacijo še nadaljeval. G. Cuzner torej ugotovi, da ima voditeljica novinarka Erika Žnidaršič nesporne dokumente o krivdi sekretarja. Zato se bo boj med novinarko in nedolžnim državnim sekretarjem za interpretacijo njenih nespornih dokumentov, ki jih tožilci niso imeli, nadaljevalo, javno v Tarči. Novinarka se ne ozira na sklepe sodišča, da je sekretar nedolžen, ker mu krivda ni dokazana. Dejstvo je torej, da je tožilstvo za vseh 26 obtožb poda

Korenine tragedije segajo v čas, ko so komunisti podpirali pakt imenovan Ribbentrop - Molotov, to je kolaboracijo Stalina in Hitlerja, od 23. avgusta 1939 vse do 22. junija 1941. Diktatorja sta tako družno okupirala evropske države, skladno pogodbi oz. dogovoru, ki je bil skriti del pakta. Slovenski komunisti še do danes niso obsodili to sprevrženo Stalinovo kolaboracijo komunizma z nacizmom, ki je Hitlerju in Stalinu omogočala zatiranje narodov. Hitler je 6. aprila 1941 napadel tudi Jugoslavijo, ki je sicer pristopila k paktu, a ga je kmalu prekinila. Stalin pa je kljub napadu Nemčije na Jugoslavijo ostal zvest paktu in Hitlerju. Šele ko je Nemčija zahrbtno napadla SZ, poleti 22. junija 1941, pakta ni bilo več. Ko se je Stalin po propadu pakta znašel na strani zahodnih zaveznikov, si je pri njih izgovoril, da je Jugoslavija njegova interesna sfera. Stalin o tem ni vprašal nikogar, tudi ne jugoslovanskih komunistov. Kljub kolaboraciji Hitler - Stalin , so jugoslovanski komunisti s Tit

Slovensko javnost zadnje dni vznemirja predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Predlog novele zakona spreminja sestavo svetov šol in vrtcev. Da gre za politizacijo je prepričan tudi Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete. Ključen problem je zmanjševanje vpliva zaposlenih na račun povečevanja vpliva lokalne politike, je dejal. Srž problema je pravzaprav v tem, da je prav svet šole tisti, ki imenuje ravnatelja. Branimir Štrukelj, glavni tajnik šolskega sindikata Sviz je dejal, da povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet od skupno enajst članov »izrazito povečuje vpliv politike na izbiro ravnateljev ter na delovanje vrtcev in šol«. Hkrati pa naj bi to pomenilo, da predlagatelj novele zakona pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih. Gre res samo za to, se sprašujem? Eden izmed bistvenih vzrokov negodovanja, je bila in je še, vloga in sestava svetov, tudi svetov šole in vrtca

Slovenski parlament je že petič zavrnil podpis resolucije evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki obsoja dediščino totalitarnih režimov, ki obsoja torej fašizem, nacizem in komunizem. Članek z zgornjim naslovom berem v Delu, 27. novembra. Ali je to pri nas še vedno problem? Avtor članka, novinar Uroš Esih namreč za uvod zapiše, "predlagatelji so spet potegnili ta kratko"!? Vprašanje je, kdo vse je zopet "potegnil ta kratko"? Slovenski parlament je namreč že petič zavrnil podpis resolucije evropskega parlamenta. Ali nam je res v ponos in čast, doma in po svetu, da smo edini v Evropi že petič zavrnili podpis resolucije? Pri nas da še večina ne razume, kaj pomeni totalitarizem? "Poslanci Desusa in SMC ne razumejo, kaj je totalitarizem. Njim je vseeno, saj gre za ljudi, ki živijo za vsakdanji kruh", strne dr. Igor Lukšič kot vzrok zavrnitve resolucije. Ali smo res lahko ponosni, da smo edini v Evropi med vojno izvedli še revolucijo in po vojni uvedli komunistični rež

RTV SLO je javna ustanova, ki je v "službi javnosti". Financiramo jo državljani s plačevanjem naročnine in tudi z javnimi proračunskimi sredstvi. Del prihodka zavoda pa so sredstva iz oglasov in drugih virov. Zavod RTV je eden najpomembnejših javnih ustanov oz. medijev, ki pomembno oblikujejo javno mnenje v demokratični državi. Svet zavoda nadzira in vodi RTV. V njem so predstavniki ustanoviteljev oz. aktualne politike, plačnikov iz javnih sredstev proračuna. V njem so tudi predstavniki zaposlenih in drugih deležnikov. Nadzorni svet odgovarja za zakonitost delovanja zavoda, potrjuje predlagane usmeritve poslovanja javnega zavoda in potem nadzira realizacijo sprejetih usmeritev. RTV je medij, ki oblikuje javno mnenje o stanju v politiki, gospodarstvu, sodstvu itd. Zavod je pluralen medij, ki ni in ne more biti apolitičen, saj ga vodi Svet, kjer so predstavniki, ki jih predlaga politika. Svet zavoda si mora prizadevati za uravnoteženo programsko politiko, ki pa ne more biti nikoli apoli

To vprašanje se mi postavi, ko politika le obravnava 20 let star problem 18.000 izbrisanih podjetnikov in posledično problem 60.000 prizadetih državljanov. Tedanja vladajoča politika je zaradi "višjega" interesa spremenila zakon o gospodarskih družbah tako, da je velike dolžnike razbremenila plačila dolga in ga prevalila na mala "izbrisana"podjetja. Menim, da je vzrok za to gorje državljanov to, da politiki nimajo dovolj empatije, ne poznajo vzroke tujega uspešnega podjetništvo, ne dojamejo, ali se sprenevedajo, kaj tam pomeni "Družba z omejeno odgovornostjo"- d.o.o.. Po spremembi zakona morajo v bodoče družabniki odgovarjati za dolgove ne samo vloženimi sredstvi v podjetje, ampak kar z osebnim premoženjem, kar nima nobena država na svetu. Spremeniti zakon tako, da družabniki in delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem, je neumnost, ki je naredila ogromno škodo nedolžnim državljanom in etiki poštenega podjetništva, ker se ne tolerira in se ne odpušča, temveč sankcionira tako počet

Še vedno aktualno!?

Žensko taborišče, ustanovljeno l. 1949, ko so ZN pozvali, ukinite taborišča.