Bančna luknja ostaja, botri pa na prostosti?!

Avtor: Franc Mihič;  1. aprila 2018

»Vse nas skupaj mora biti strah!« To so zadnje, a iskrene besede ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča. Tako nas je minister v zadnji Tarči strašil z bančno luknjo. Ta strah za enkrat pretresa zgolj nas državljane. Tarča pa je pokazala, da bančna luknja še ne straši politikov in tudi ne osumljencev, ki naj bi jo povzročili. Ob dosedanji neučinkovitosti pravne države se počutijo še naprej varne.

Predstavniki tožilstva, policije in sodstva, na čelu s pravosodnim ministrom, ki so se udeležili Tarče, so prepričani, da je bančna luknja najprej politični problem, šele za tem je lahko tudi pravni.

Bančna luknja: “Brez tožnika, ni sodnika!”

V državi prava bi se Tarča nadaljevala. Nastopiti bi morali politiki, ki so vodili državo, ko je nastajala bančna luknja. Pojasniti nam morajo, kaj so storili, da bi jo preprečili. Bivši finančni minister, dr. Franci Križanič, je celo dejal, da je bila bančna luk

Še vedno aktualno!?

«Če so vam ukradli prispevke, vam je pravna država na razpolago!«

Državljani smo želeli državo, kjer bomo varni in bo varna tudi naša lastnina. Žal tega ni. Primer. Zaposleni bodo po novem le obveščeni, da delodajalec ni odvedel ZPIZ-u njihove prispevke, temveč si jih je zadržal samovoljno, a na plačilni listi se to ne vidi.

Po 25 letih države je za politiko  velik »napredek« to, da vas bo sedaj celo državna inštitucija, to je  ZPIZ opozarjal na neplačane prispevke, to je, da ste okradeni. Doslej je moral zaposleni namreč kar sam skrbeti in preverjati,  če je delodajalec odvedel prispevke. 

Problem je podedovan od vlade mag  Antona Ropa, ki je sprejela celo zakon, da se zaposlenim lahko kar »zakonito« kratijo lastninske pravice, tako da delodajalec lahko ne odvede ZPIZ-u  prispevkov, ne da bi zaposleni to vedel.

Minister mag. Janez Drobnič v vladi Janeza Janše je celo dejal, da so delavci za to oškodovanje krivi sami.  Poslanec Jože Tanko pa je menil: "Mnogim podjetjem smo tako pom

Žensko taborišče, ustanovljeno l. 1949, ko so ZN pozvali, ukinite taborišča.

Ni dovolj znanja in guverner Jazbec odhaja

Dnevnik, 27. Februar 2018

Ugledna predstavnica gospodarstva, predsednica uprave SKB Cvetka Selšek, je v Tarči 22. februarja 2018 izpostavila kritične zadeve za razvoj države. Meni, da je bilo prav, da smo se ob osamosvojitvi odločili za demokracijo in tržno ekonomijo. Privatizacija je bila v bistvu pozitivna. Mala in srednje velika podjetja so se najprej privatizirala in so danes gonilna sila slovenskega gospodarskega razcveta. Največje težave so nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To pa je bilo potem za slovensko gospodarstvo katastrofa.

Dvajset let je zamujenih priložnosti, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih. Tudi jaz menim, da danes ni veliko bolje. Za razvoj primanjkuje kapitala, a izobražena mladež nam uhaja v tujino. Ni še dovolj znanja, ne za tržn

»Nihče ne omeni, da je bila tedaj Sovjetska zveza obdana z močno sovražnimi državami, ki niso dopuščale socialističnega (»komunističnega ) režima v bližini. Morala se je zateči k na videz manj nevarnemu manj »prijatelju«, kamor je začasno zapeljala tudi druga, sebi prijateljska gibanja.« To piše akademik, prof. dr. Boris Matjaž Sket , Delo-SP , 30 maja 2020. Torej, ko se je Stalin čutil ogrožen od nekaterih držav, se je zatekel k Hitlerju in z njim 23. avgusta 1939 sklenil pakt in postal njegov kolaborant. Vsi komunisti so ga podpirali, tudi slovenski! Iskreno ali s figo v žepu? Stalin in Hitler sta okupirala države, kot sta se sporazumela v sporazumu, ki je bil tajni del podpisanega pakta. Stalin je bil kolaborant Hitlerja, vse do nenapovedanega napada na SZ, dne 22. junija 1941. Noben komunist ni Stalina obtožil kolaboracije z nacisti! OF po dobrih dveh mesecih okupacije pozove k oboroženemu uporu in v boj za boljše življenje, a že jeseni l. 1941 okliče vsak drugi upor kot izdajo na

Predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji dr. Anže Logar, SDS,  je na twitterju zapisal:"Poimensko bomo razkrili in sankcionirali krivce za bančno luknjo!"  Ko je vlada Janeza Janše vodila državo  je bil Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, še  novembra 2007 prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov, saj da praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije. Podobnega mnenja so bili v  NSi:

 »Banka, ki prevzame tveganje prihodnjega delovanja, ga ne prevzame le zaradi vrednosti podjetja kot takega, ampak predvsem zaradi obetov, ki jih podjetju zagotavlja njen menedžment. Skrb pa vzbuja odkupovanje zaprtih delniški

Zakaj še vedno polresnica, novinarji? To ne koristi nikomur, ne vam ne nam. Vsi imamo predvsem škodo, ki nam ni v ponos, ne v veselje. Ravno te dni je potekala vroča razprava o svobodi novinarjev, ki trči na pravico bralca, da je korektno informiran. Primer. Pred leti, 17. januar 2017, je bil v tedniku ONA objavljeno moje pismo z naslovom, » Zakaj polresnica o Angeli Vode?«, in sicer z naslednjo vsebino: »Nacionalni Radio Prvi je bil pristranski in je zavajal državljane, ko je v četrtek 5. januarja 2017, v oddaji »Na današnji dan«, spomnil Slovence zgolj na to, da je bila na ta dan rojena Angela Vode, ki je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, ki je bila v taborišču Ravensbrück in nato leta 1947 na Nagodetovem procesu obsojena še na prisilno delo, in da je bila ta obsodba l. 1991 razveljavljena, to je po njeni smrti. Niti besede pa nacionalni radio ni zmogel o tem,

Tako je sporočilo "naprednih"medijev, celo javne RTV, ki javnosti sporočajo o svobodi govora in mišljenja pod Janšizmom? Pojem Janšizem pa so ravno oni opredelili, zanj "umetno ustvarili razmere", ga lansirali v javnost , sedaj pa ti rešitelji države svarijo ljudstvo pred njim. Samo da izgine premier Janša, ker nas on vodiv propad avtoritarne enopartijske države, čeprav jo še vedno zagovarjajo kot vzor, a so jo tudi pomagali razdreti. Pretresen sem, kar berem v naprednem tisku in vidim na TV ekranu. Kako lahko novinarja in glavna kolumnista Dela, dr. Ali Žerdin in dr. Janez Markeš, tako linčata premiera. Nisem ravno občudovalec Janeza Janše, tudi mene zelo moti pretirano »tvitanje« in ironično komuniciranje. Dvom o njegovi nedolžnosti za mnoge naj ne bi bil problem, temveč je problem njegovo komuniciranje in obnašanje, saj da s takšnim obnašanjem pri marsikomu vzbudi sum, da je morda takšen zaradi tega, ker je kriv!« Domneva, ki jo mediji ponavljajo je, grozljiva. Domneva, ki jo celo m

Spoštovani sodržavljani,

prosim preberite to sporočilo iz leta 1991

in se zamislimo, kako je vendar še mogoče,

da je razmerje med novinarji javne RTV in vlado še vedno enako kot leta 1991,

tako da mnogi državljani ne vemo, kdo vlada v Sloveniji.

Ali nam vladajo novinarji RTV in podobnih hiš,

ali nam še vlada za to pristojna vlada?

Kdo ima pristojnosti vladati v državi?

Ali vlada, ki je prisegla in je tudi prevzela odgovornost za svoje delo,

ali pa so to "svobodoljubni " novinarji javne RTV,

ki "v službi javnosti-ljudstva" vodijo ljudstvo?

Kdo je in bo odgovoren ljudstvu,

za rezultate vladanje?

Vprašanje, ki terja odgovor!

Kdo ga bo dal?

Franc Mihič -Don Kihot

Predsednik DeSUS-a, Karel Erjavec, ki je na volitvah dobil le 394 glasov, kar je poraz in nezaupnica, pa je kljub temu bil in je zopet naprej predsednik stranke DeSUS, večkrat minister, sedaj pa naj bi postal celo premier, rešitelj Slovenije, po merilih svoje stranke, levice oz. opozicije.

To je pravi moralni kaos, brez občutka za spodobnost in odgovornost. Sramota Slovencev v EU in svetu. To je možno samo zato, ker pristajamo na moralni kaos, čeprav se prevzetno ponašamo, da v merilih demokracije prekašamo EU, a v praksi hinavsko pristajamo, da ima lahko vsak svoj prav, za kar pa se nujno ne rabi država, kaj šele EU.

To se lahko zgodi samo tam, kjer je državljanom malo mar, kdo ima oblast, samo da je naš, naše stranke in je po izvolitvi hvaležen in odgovoren le stranki in njenemu predsedniku, volivcem pa skoraj nič.

To potrjujejo prazne plačane poslanske pisarne, kjer se srečavajo le prijatelji in znanci... pa imamo nepotizem, ne pa demokracijo, ki je le tedaj učinkovita, če je pr

Univerzitetni profesorji, Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec so pred leti tako ocenili stanje morale in države: »Ostale so ruševine menedžerskega opustošenja podjetij pod krinko nacionalnega interesa in s politično podporo ohromljenih regulatorjev. Gledamo ohromele regulatorje trga in povsem mrtev tožilski in sodni aparat. Zakaj tožilci ne opravljajo korektno svojega dela, zakaj se sodišča izogibajo odločanju in izrekanju sodb, ki bodo v skladu z zakonom in v skladu z razumno moralno presojo? Problem niso nizke nagrade, del krivde je skrit v mentaliteti in izkrivljeni profesiji zaposlenih v tožilstvu in sodstvu. Izkrivljenost mentalitete in pravosodne profesije je posledica, da skorajda nihče od zaposlenih v pravosodju za malomarnost ali opustitev dejanj še ni nosil posledic. Krivda tiči tudi v inštitucijah, ki so izobrazile te kadre in izoblikovale to mentaliteto in to pravno profesijo. Kot mora ekonomska “akademija” prevzeti svoj del odgovornosti, ker ni znala študentom vce

»Slovenski kristjani smo po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2, eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše«, tako mag. Branko Cestnik, pater, berem v DRUŽINI iz leta 2007. Izjava ni doživela v cerkvi nobenega resnega odziva.

»Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Vsako nasilje nad žensko je oskrunjenje Boga. Obsodil je pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija«, berem na spletni strani Ognjišča. Niti ene besede opomina na moralni in finančni fiasko slovenske Cerkve oz. mariborske nadškofije.

»Refleksijo o tem, kako se je lahko zgodilo, da smo pokleknili pred denarj

"Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« Tako pesnik Karel Destovnik Kajuh, pesnik, junak in član VOS-a, v pesmi Materi padlega partizana. Umreti za svoj narod je veljalo za junaštvo brez primere. Pesnik je bil torej junak, neomadeževan, veličasten. Na predstavitvi knjige Gospod Leon Štukelj in Tovarišija pa zvemo, da je bil Kajuh član VOS –a, partijske likvidatorske organizacije. Partiji je ovajal člane Sokola, ki so ji nasprotovali, da jih je lahko likvidirala. Pesnik, a hkrati tako nečloveška dejanja.

Civiliziran svet pa zavrača svet junakov, džihadistov, ki za doseganje cilja ne izbirajo sredstev in izberejo terorizem ter se rogajo civiliziranemu svetu: »Vi bi radi živeli, mi bi radi umrli!« Ta tema je tudi glavna poanta knjige »Alamut« pisatelja Vladimirja Bartola.

Vprašanje, zakaj intelektualci stopajo na stran totalitarnih režimov, tudi Leonu Štuklju ni dalo miru, saj pravi: »Komunistom pravzaprav nisem zameril, šlo je za malega

Septembra je na pobudo Vrhovnega sodišča potekala okrogla miza z naslovom Temelji pravne države. Organizirali so jo Državni zbor,Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje. Predsednik DZ RS, mag. Dejan Židan je tedaj poudaril pomembnost doslednega izvajanja načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno oblast, in da države in oblasti ni brez njenih državljank in državljanov. Ministrica za pravosodje je izpostavila vprašanja odgovornosti posamezne veje oblasti za delovanje pravne države. Dejala je: »Namen porazdelitve moči je predvsem v varovanju posameznika v razmerju do države«. Stanje na področju pravosodja, da se izboljšuje, vendar ni optimalno. Poudarila je, da je potrebno neustrezna ravnanja in nepravilnosti učinkovito preprečevati, a odgovornost za to pa nosita sodstvo in tožilstvo, - v prvi vrsti sama.ž-, saj mora biti pravosodje učinkovito in pravično. Pravna orodja da so, v primerjavi s tehničnimi, toliko bolj odvisna od interpretacije in znanja uporabnikov. Predl

Spremljam vroče razprave o praznikih, da bi nas združevali, ne delili. To ni, 27. april, Dan Upora - Dan OF, ker tedaj ni bilo upora, niti ne OF, ki so jo vodili komunisti, ki so spoštovali, da sta bili Nemčija in SZ zaveznici. Ustanovljena je bila le PIF- protiimperialistična fronta. To ni tudi bivši Dan vstaje slovenskega naroda, 22. Julij, ko so partizani pri Tacnu likvidirali slovenskega žandarja, ki je bil v službi nemške oblasti. Zopet berem, da je 13. maja 1941 potekal prvi oboroženi spopad Slovencev z okupatorjem po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. To naj bi bil torej dan začetka oboroženega upora Slovencev v drugi svetovni vojni in naj bi postal nov državni praznik. Na spletu celo berem:»Na današnji dan se je zgodil resnični dan upora proti okupatorju: spominjamo se, kako je organizacija TIGR kot prva napadla skupino italijanskih fašistov.«To ni res. Italijanske oblasti so napadle skrite člane TIGR-a. Povsem pa pozabljamo Slovence, oficirje, vojake in prostovoljce kral

Predsednik države gospod Milan Kučan je v zadnjem televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.

Po mojem je to izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem.

Pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države ima prednost etika in ne kapital.

Upam, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?!

Franc Mihič

Delo; sobota, 19. januar 2002

»V Sloveniji sodniki in tožilci v nobenem primeru ne morejo kazensko odgovarjati za opravljeno delo. Tudi ne, če se izkaže, da so bile njihove presoje neskladne z nadrejenimi pravnimi presojami problematike oziroma se ugotovi, da so temeljile na pristranskih oziroma izkrivljenih interpretacijah zakonov, ker so apriorno dobronamerni.« To berem v Delu, oktobra l. 2017. Nedavno je potekala v DZ RS okrogla miza »Temelji pravne države« , kjer so se visoki predstavniki pravne države spraševali, ali smo vsi enaki pred zakonom. Izrečene so bile obetavne besede, kakor vedno. Predsednik DZ RS mag. Dejan Židan je poudaril pomembnost doslednega izvajanja načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno oblast, in da države in oblasti ni brez njenih državljank in državljanov. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa:»Namen porazdelitve moči je predvsem v varovanju posameznika v razmerju do države. Neustrezna ravnanja in nepravilnosti je potrebno učinkovito preprečevati, a odgovornost za to

Za uvod ne pozabimo:«Da je prišel Tito na oblast in jo obdržal vse do smrti, je moralo umreti več kot 400.000 njegovih rojakov.« Take so izgube Anglije, ki se je bojevala po celem svetu. V Sloveniji je bilo vseh žrtev 100.000, a zaradi partizanskega upora je padlo 7.800 okupatorjev, ki sicer niso utrpeli velike škode. Partija pa je šele po padcu pakta Hitler-Stalin organizirala upor proti okupatorju in sprožila revolucijo edino med vojno v Evropi. Hitler in Stalin sta v tem času okupirala prve države npr. Finsko, Francijo, Poljsko, kar je začetek svetovne vojn. Stalin je naciste obilno oskrboval z nafto, surovinami, žitom. Partizanski upor in zlasti revolucija sta povzročila ogromne žrtve na  obeh straneh in razkol naroda. V knjigi angleškega zgodovinarja »Titova velika prevara« berem, da zgodovina in praksa kažeta, da je prisotno akutno pomanjkanje sočutja, empatije, tako že v državljanski vojni, začeto l. 1941 med okupacijo in v izvedeni revoluciji, v trajanju enopartijskega režima S

 Aleš Hojs je večkrat zagotavljal, da ni »fikus« in ne bo le gledal, kaj počne policija. Pa se mu je zgodilo prav to." Tako menijo mnogi, laiki in novinarji. Zakaj ni mogel delovati,  kaj je bila ovira, kdo to podpira.? Kot kažejo mnogi primeri v preteklosti, so bili prejšnji ministri za notranje zadeve predvsem fikusi in so samo gledali oziroma so smeli samo gledati, kaj se v policiji dogaja. Ministri niso smeli, ne oceniti delovanje policije, nič ukreniti ali jo usmerjati, ker je to policija kategorično zavračala in to še vedno velja in tako dela. Vsak drug poskus nadzora ministra za notranje zadev nad podrejeno policijo, vodstvo policije odločno zavrne, poskrbi za svojo popolno suverenost, ne glede kakšni so rezultati, saj bi vsako dejanje, celo nadrejenega ministra,  policija proglasila za grob poseg politike v delo neodvisne policije. Vse politične stranke levice na to burno reagirajo, stoodstotno zaupajo policiji, da dela dobro. Tako lahko policija sama sebi da odlično oceno. Ve