To je strateški dokument, ki ga mora pripraviti vsaka članica EU, ki želi črpati evropska sredstva za znanost in razvoj. Slovenijo v ta namen v Bruslju že čakajo milijardna sredstva. Od leta 2013 do danes pa so jo pisali kar štirikrat, evropska komisija pa je iz Bruslja vedno znova pošiljala ostre pripombe k osnutkom. To je tudi dokument, ki ga potrebuje vsaka država, politika oz. vlada, ki načrtno in odgovorno vodi razvoj države, ne pa stihijsko. Berem, da je vlada oz. njena SVRK zadnjo različico strategije v Bruselj poslala sredi julija. Berem, da je v njej opredeljena strategija za  visokotehnološko prihodnost s pomočjo računalniške tehnologije. Nič pa ne berem o gozdu in lesu. Strategija pametne specializacije Slovenije, ki ne zajema cilja in strategije za visoko ovrednotenje lesa slovenskih gozdov, ki so naše največje naravno surovinsko bogastvo, ki je sedaj nizko ovrednoteno, ni  in ne more biti prava in realna strategija razvoja Slovenije. Potencial lesa, ki ga sedaj v veliki meri izvažamo v obliki hlodov z nizko dodano vrednostjo, bi lahko zagotovil ca. 20.000 novih delovnih mest, ki jih Slovenija akutno potrebuje.

Z izvozom hlodov  izvažamo delovna mesta!

Naš les znajo visoko ovrednotiti naše zahodne sosede, mu dodajo visoko dodano vrednost in mu najdejo mesto na trgu, tudi na slovenskem.

Zahodne sosede torej imajo spoznanje in znanje, da kljub njihovim bistveno višjim plačam zaposlenih, uspejo ovrednotiti in izdelati konkurenčne izdelke za svoj, evropski in globalni trg. Naše surovinsko bogastvo torej ne prispeva zadosti k dvigu našega BDP, dodani vrednosti na zaposlenega in ne nudi zadosti delovnih mest, kar so temeljni cilji vsake ekonomije.

V bogati Švici, kjer je plača zaposlenih  neprimerljivo višja kot v Sloveniji, je za že tako visoko ovrednoteno  njihovo lesno bogastvo, že pred leti njihova vlada in javna stroka znova zgolj za potrebe Švice napisala takšno analizo in  strategijo za še višje ovrednotenje njihovega lesa (Analyse der Schweizer Wald- und Holzwirtschaft) in je javno dostopna na spletu.  Študijo sta skupaj s pristojnim ministrstvom naredila mednarodna svetovalna firma BWC in bernska visoka šola HAFL.  

Ali jo je kdo v Sloveniji  mogoče prebral?

Tudi v sosednji Avstriji je povsem drugače, tudi na ravni države. V Sloveniji les ne najde prave uporabe, v Avstriji  pa ga znanost »obdeluje«! Les »čudežni» oz. čudoviti material - kako ga učinkovito rabiti, berem njihov časnik že pred leti!  "Wunderstoff" Holz: Wie man ihn effizienter nutzt «, Die Presse , 20.07.2013, kjer piše, kako avstrijsko Ministrstvo za znanost  in Združenje gozdarske, lesne in papirne industrije FHP financira skupne znanstvene doktorske disertacijske projekte podane v novi  iniciativi doktorantov  treh univerz. (http://diepresse.com/home/science/1432615/Wunderstoff-Holz_Wie-man-ihn-effizienter-nutzt ). Kaj res ne znamo ugotoviti in opredeliti razvojni potencial slovenske »eko«-surovine oz. lesa, enako kot to očitno znajo naše bogate sosede, ki se v ta namen poslužujejo svojih ali tujih  renomiranih strokovnih inštitucij, kot je na primer dunajski das Economica Institut für Wirtschaftsforschung, ki opravlja gospodarske raziskave za področje Nemčije, Avstrije in Slovaške? Inštitut opravlja tudi raziskave za razvojni gospodarski potencial gozda in lesa.

Pri tem se odpira logično vprašanje, ali res hočemo in znamo sami opredeliti, v čem smo dobri in si zagotoviti razvoj v pravi smeri?

Po čem naj bo Slovenija znana v EU in v svetu?

Franc Mihič, Ribnica