»Z izdajalci sprava ni mogoča. Lahko se kvečjemu pomirimo, spravimo pa ne,« tako nedavno zopet pove Tit Turnšek , predsednik ZZB. To je povsem razumljivo. A vodstvo ZZB  vseskozi zanika kruto dejstvo, da je bila med okupacijo, med NOB, izvedena tudi revolucija. Kdo jo je začel? Bila je prava državljanska vojna, ki  je povzročila mnogo nepotrebnih žrtev in gorja, na obeh straneh, med vojno in po njej. In to za nastanek režima, ki je propadel. Vsaka revolucija pozna revolucionarje in proti revolucionarje. Se menda ve, ali še ne!? Tako sporoča tudi Inštitut za novejšo zgodovino. Ponovim. Milan Kučan je zapisal, da obžaluje in obsoja povojne zunaj sodne poboje, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin. »Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebno pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega bi bilo prav«, pa pravi dr. Spomenka Hribar. Sem enakega mnenja. Bil je upor proti okupatorju, a ne eden, a revolucija je izsilila monopol in omejila upor vezan z revolucijo. Slovenski parlament je zato z aplavzom pritrdil  dr. Francetu Bučarju, ki je razglasil: »Državljanska vojna je končana!« Trditi, da revolucije ni bilo, ni pošteno, ni spravno, ni demokratično, ni državotvorno! Sprava je mogoča. Upoštevajmo le dejstva in sprava bo! Poskrbimo za skupno perspektivo!