Ne morem dojeti mnogih piscev v Delu 25. marca, da Slovenija  nima nič s komunizmom. Menda ga pri nas ni bilo nikoli, tudi nikjer na svetu? Slavili smo pa celo Stalina in bila je hladna vojna.  Bile so tudi prave vojne  zaradi »komunistične nevarnosti«, npr. korejska vojna. Obstajali pa so samo in še le enopartijski sistemi »s komunistično partijo« na čelu. A to je menda povsem drugo? Ve pa se, da je v komunizmu ali v socializmu , ki je edina pot v komunizem ,  lahko na čelu države vedno in edino le komunistična partija. Ta je edina zaslužna za napredek. Kaj  pa odgovornost za rezultate, za neuspehe? Tu  že zveni: »Ne čujem dobro!« Nepozaben je vzklik: »Tito, partija!« Miran Potrč korektno pove, da so l. 1990, on, M. Kučan in dr. J. Drnovšek presodili: »Enopartijski režim je preživet!« Konec l. 1989  je bila v  SFRJ 2763 odstotna inflacija! Komentar je menda odveč!? Berem, češ da je tržno gospodarstvo samo prevara kapitala?  V državah EU, v Avstriji, Skandinaviji in še kje, doslej še ni bilo videti, da bi »prevarani in izkoriščani« bežali v pravični obljudeni socializem. Ravno nasprotno. Kaj je ostalo od parole: »Delu čast in oblast!« ? Mnogi delavci brez plač, brez plačanih prispevkov. Tudi brez enakopravne pravice do delnic, bivšega skupnega kapitala, saj so zanj menda neprimerni. Tako pravi dr. J. Mencinger. Važno je le, da so menedžerji »naši«, ki so menda edini lahko tudi pravi lastniki, četudi pri tem izčrpajo podjetja. To velja že vse od vladavine Anteja Markovića dalje. V tržnem gospodarstvu tega ne poznajo. Zato se zgražajo. Kdaj se bo zgražala slovenska javnost in ukrepali novinarji, župani, politiki, ko že leta gleda sramotno stanje številnih ogoljufanih  slovenskih  delojemalcev, ki so opravili svoje delo? Drugi pa to očitno še ne, čeprav vedno dobijo dobre plače ?