Slovenija v tranzicijskem obdobju po letu 1990 ni razvila domačega kapitalskega trga, zato so se podjetja namesto s ponudbo delnic na trgu kapitala pretirano zadolževala pri bankah.
Velika finančna odvisnost podjetij od bančnega kreditiranja je posledica zgrešene mencingerjanske dogme o nekoristnosti kapitalskih trgov za gospodarstvo, da gre za »nekakšno mešanje megle« oziroma »nekoristno prelaganje iz enega v drug predal« (prosto po Mencingerju). Ta ekonomist je z izbruhom krize 2008 začel širiti še nevarnejšo dogmo, češ da je treba kapitalske trge kar ukiniti in vzpostaviti sistem, kjer bi se podjetja financirala zgolj z bančnim zadolževanjem. V ZDA bančni sektor ne dominira nad kapitalskim trgom, ameriška podjetja so zato tudi manj zadolžena pri bankah, saj pomemben del finančnih virov pridobivajo na kapitalskem trgu, ne pri b Rešitev je v dokapitalizacijah, ne v posojilih
Čeprav mencingerjanci s pomočjo svojih medijskih papig Slovencem perejo možgane o grozotah tako imenovanega finančnega poglabljanja v ZDA, omenjeni podatki kažejo, da je resnica nasprotna.
Naši menedžerji, ki so zaradi prevladujočega mencingerjanskega modela privatizacije z notranjim odkupom pogosto tudi največji lastniki prezadolženih podjetij, se otepajo nujne dokapitalizacije po vzoru IPO Facebooka, saj bi s prihodom novega lastniškega kapitala izgubili vpliv in moč v podjetjih, hkrati pa bi morali precej spremeniti tudi upravljanje podjetij: dobili bi nove nadzornike, ki bi jih lahko odslovili, ne bi več mogli delati vse po svoje, javno bi morali razkriti bilance podjetja in poslovne načrte, odpovedati bi se morali slovenskemu nacionalnemu športu insajderskega trgovanja in številnim drugim ugodnostim.
Vse to našim menedžerjem niti najmanj ne diši, zato danes prek svoje lobistične organizacije GZS pozivajo državo, naj se zadolži za dodatno milijardo evrov in z davkoplačevalskim denarjem prek bančnega sistema financira že tako prezadolžena in podkapitalizirana podjetja.
Apr 20, 2015