Prav je spominjati se zmage nad nacizmom in fašizmom. Civilizirano pa se je spomniti vseh žrtev vojne vihre in revolucije. 

97.500 žrtev je med Slovenci zahtevala vojna vihra 2. svetovne vojne in poboji takoj po njej. Tako pravi prvi pravi popis žrtev. V vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev.

Koliko slovenskih žrtev je padlo med vojno in koliko v povojnih pobojih?

Trenutno imamo v bazi 97.500 evidentiranih žrtev. Največ žrtev je povzročil nemški okupator, več kot 31.700.

Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej.

Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev.

Italijanski okupator je povzročil nekaj čez 6.400 žrtev.

Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja).

Za Rdečo armado imamo ugotovljeno, da je povzročila nekaj več kot 5.000 slovenskih žrtev.

Zavezniške vojaške enote so predvsem v bombardiranjih pustile skoraj 1.900 žrtev.

Več kot 900 žrtev je bilo zaradi nesreč - pri čiščenju orožja in podobno.

Ustaši so povzročili blizu 800 žrtev – večji del so to Slovenci, ki so bili izgnani na območje NDH, kar nekaj žrtev pa je iz časa umika hrvaških enot v Avstrijo ob koncu vojne.

Za okoli 20.000 ljudi nismo mogli ugotoviti, kdo je povzročil njihovo smrt – na vzhodni fronti na primer za veliko vojakov ne vemo, kaj je povzročilo njihovo smrt.

To so govoreče številke projekta popisovanja žrtev medvojnega in povojnega nasilja Inštituta za novejšo zgodovino.

9. maj dan zmage, naj postane pravi praznik spomina žrtev vseh žrtev in sprave!

Franc Mihič