Kdo je odgovoren, da vladi še v četrto ni uspelo napisati strategijo pametne specializacije, za vodenje države in za pridobitev 3 milijarde evropskih razvojnih sredstev?

»Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje - avtomobile in stanovanja. Še večja nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. No, kljub temu je do leta 2004 vse še delovalo. Takrat pa smo staromodno domačijsko gospodarjenje zamenjali z modernim finančnim poglabljanjem, iskanjem »priložnosti«, kupovanjem«donosnih« vrednostnih papirjev, torej s kazino kapitalizmom...«, tako ekonomist , bivši predavatelj ekonomije na pravni fakulteti in bivši rektor UL, dr. Jože Mencinger, v intervjuju z naslovom, »Če vse prodamo, bomo le dninarji«, Nedeljski dnevnik, še 26. marca 2014. Poznana je tudi njegova izjava na TV, da so certifikati ničvredni papirji in da on zaupa samo depozitom na banki, vse druge naložbe so nekoristna špekulacija, ter izjava: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Ob tem ostaja vprašanje, kako in kam je torej »izginila skupna družbena lastnina«, glavna »pridobitev revolucije« med NOB? Kaj naj sploh počno nadzorni sveti v tej Mencingerjevi paradigmi? Kdo je bil bolj škodljiv Slovencem, Sachs, ki je predlagal razdelitev bivšega družbenega premoženja ali Mencinger, ki je skrbi samo za domače menedžerje, ki naj bodo še in so kar lastniki? Takšni menedžerji, ki so lastniki, vendar ne rabijo nadzornih svetov, saj so vendar lastnik!