Ali je Milan Kučan res za spravo?

DNEVNIK , 29. maj 2015

Govor Milana Kučana, bivšega predsednika RS in KPS, na proslavi ZBS na dan zmage 9. maja ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne, je v veliki meri še vedno sprenevedanje, ki žali demokratične Slovence. On poziva: »Zaradi mladih se je treba spraviti s preteklostjo!«

Prav, a menda ne samo zaradi mladih. Edino prav pa bi bilo, da bi Kučan pozval: »Spraviti se moramo tudi s posledicami revolucije, izvedene med NOB in po njej, jih priznati ter enopartijski enoumni diktatorski režim obžalovati!« Kdaj bo to? Večina oblasti in ZBS kar še venomer taji revolucijo med NOB in po vojni? Mar nismo tega uradno razčistili že ob osamosvojitvi in demokratizaciji.

V času SFRJ je seveda partija in oblast revolucijo neizmerno slavila!? Kučan pravi: »Nihče od zaveznikov ni razmišljal takrat, da je odpor nesmiseln, kot še vedno odmeva v delu slovenske politike.«

Le od kod dokaz za takšno nesmiselno trditev? Res pa je, da so zavezniki temeljito preudarili, kje, kdaj in kakšen odpor je smiseln, ni kar vsak. »Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko bo vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. Tragične posledice je imelo tudi dejstvo, da del takratne slovenske politike ni zmogel moči za upor proti okupatorju in je sprejel njegovo oblast in orožje,« je nadaljeval Kučan.

Da je KP imela programsko točko vpeljati demokracijo? To je zavajanje! Nikjer na svetu niso komunisti vpeljali demokracije, temveč diktaturo!

Evidentirano je tudi dejstvo, da je KP med okupacijo brez demokratičnega mandata oklicala monopol nad uporom in ga radikalno izvajala skupaj z revolucionarnim nasiljem že leta 1941. Porodila se je protirevolucija, se borila za preživetje, a ni uspela.

Prav se je spominjati zmage nad nacizmom in fašizmom. Civilizirano pa se je spomniti vseh žrtev vojne vihre in revolucije. Trenutno je 97.500 evidentiranih žrtev. Največ žrtev je povzročil nemški okupator, več kot 31.700. Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah.

Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. To so številke popisa žrtev medvojnega in povojnega nasilja Inštituta za novejšo zgodovino. Preziranje teh znanstvenih ugotovitev ni pošteno, ne državotvorno! To ni spravno, temveč razdiralno!

Franc Mihič

Dan zmage

DNEVNIK, 4. junij 2015 4. junij 2015 0:00

Glede na dejstvo, da je moj govor ob dnevu zmage na spletu in v časopisih slabo dostopen, samo kratko odgovarjam na očitke bralca Franca Mihiča (Dnevnik, 29. maja 2015, str. 13), zato da bi se čim bolj izognili nepotrebnim nesporazumom.

Dogovor, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po svetovni vojni, je bil programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte. O njej in veličini njenega uporniškega dejanja sem govoril na proslavi, ne o KP, kot mi pripiše g. Mihič.

Spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Taka kot je, je danes del naše nacionalne identitete, zato imejmo do nje premišljen, pošten in spoštljiv odnos. To naj se odraža tudi v preudarnih in odgovornih besedah in dejanjih, je bila moja misel. Enostransko pripisovanje krivde za dogodke v preteklosti pa prepuščam znanemu avtorju pisem bralcev.

Milan Kučan

Dan zmage- Odgovor Milanu Kučanu

DNEVNIK, 15. junij 2015

Spodobno in odraz demokratičnosti je, da se bivši predsednik Milan Kučan v pismu »Dan zmage« (Dnevnik, 4. junij 2015) odzove na moje pismo, to je na mnenje državljana.

G. Kučan zapiše: »Dogovor, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po svetovni vojni, je bila programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte. O njej in veličini njenega uporniškega dejanja sem govoril na proslavi, ne o KP, kot mi pripiše g. Mihič.«

Ponovno preberem članek v Slovenskih novicah, »Video: Kučan citiral Pavčka, borci navdušeni«, objavljen 9. maja 2015, kjer piše: »Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko bo vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. To je ena od usodnih napak takratne slovenske politike, ki so vodile do mnogih nesrečnih dejanj med vojno in po njej.«

Morda je bila to tudi programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte, nikakor pa ni bila to resnično programska točka KP v OF, ki je OF dejansko vodila, saj je obče znano, da so komunistične partije tedaj povsod uvedle enopartijsko diktaturo, ne pa demokracije. Obče je vendar znano, da je takratna slovenska politika, to je politika KP, povsem uresničevala cilje »internacionale«, to je Stalina oziroma SZ.

G. Kučan dalje piše: »Spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Taka, kot je, je danes del naše nacionalne identitete, zato imejmo do nje premišljen, pošten in spoštljiv odnos. To naj se odraža tudi v preudarnih in odgovornih besedah in dejanjih, je bila moja misel. Enostransko pripisovanje krivde za dogodke v preteklosti pa prepuščam znanemu avtorju pisem bralcev.«

Res je, spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Tudi z revolucijo, začeto med okupacijo in nastalim enoumjem, vse do osamosvojitve Slovenije. Demokratično je, da imamo lahko vsak svoja mnenja, čeravno za nekatere enostranska, saj so to mnenja o zamolčani oziroma res pristranski in enostranski zgodovini enopartijskega režima.

Seveda je bil partizanski upor proti okupatorju, a ni bil le edini upor. KP pa je sprožila revolucijo in izsilila monopol in omejila upor, vezan z revolucijo. Slovenski parlament je zato z aplavzom pritrdil prvemu predsedniku demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju, ki je razglasil: »Državljanska vojna je končana!«

Upoštevajmo le dejstva in sprava bo! V državi, ki je demokratična, je to povsem razumljivo in dovolj za spravo!

Poskrbimo za skupno perspektivo in opredelimo v čem smo dobri, zaradi nas, čeravno na to, to je na našo strategijo pametne specializacije, čaka tudi EU, da jo podpre, sicer lahko zapravimo dane in prisotne potenciale in našo boljšo perspektivo.

Franc Mihič, Ribnica

https://www.dnevnik.si/1042715008