Tako poziva javnost Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB, ki venomer žuga: »Z izdajalci sprava ni mogoča«.  To je lahko vsakomur razumljivo in sprejemljivo. Toda  kdo so res bili izdajalci?  ZZB namreč vseskozi zanika kruto dejstvo, da je bila med okupacijo, med NOB, izvedena tudi  boljševistična revolucija, to je državljanska vojna, v kateri je zmagala revolucionarna stran, žrtve na obeh straneh pa ogromne! Kdo je začel revolucijo po okupaciji l. 1941 pa se menda ve?

Berem tudi, da so domači izdajalci vsi, ki sodelovali z okupatorjem pa naj je bil vzvod kar koli. Res enostavna obtožba? To je bežanje od resnice, da je bila revolucija za mnoge nevarnejša in okrutnejša za golo preživetje, ko so zgolj besedno nasprotovali boljševistični komunistični revoluciji in so se v svoji nemoči zatekli celo pod zaščito okupatorja. Tedanji komunisti so namreč že med NOB poskrbeli, da so bili med vojno in po vojni likvidirani vsi, ki so bili ali bi lahko bili nasprotniki revolucije in enopartijske oblasti, ki je potem lahko kršila človekove pravice. Dokaz so žrtve in odkrita in še neodkrita številna grobišča po naši domovini.  ZBB je in je bila vseskozi  prva zagovornica »Partije in revolucije«, a sedaj revolucijo taji, enako kot taji tedaj »edino pravega zaveznika in prijatelja« Stalina, ki je najbolj sprevrženo paktiral s Hitlerjevimi nacisti in japonskimi fašisti, seveda na škodo mnogih narodov in tudi na škodo mnogih »idealistov«, dokler ni Hitler napadel SZ.

Ponovim. Dejstvo je, da je med okupacijo pri nas žal potekala tudi državljanska vojna, v kateri  ne moremo govoriti o  premagani strani, da so to bili enostavno izdajalci naroda, drugi pa le zmagovalci nad okupatorjem,  in pa zmagovalci v revoluciji, a proti revolucionarjev naj sploh ne bi bilo, saj so bili samo izdajalci? Skrajno nelogična, nepoštena trditev in zavajanje, ki že desetletja traja in narod venomer znova razdvaja in žali vse demokrate. Žali seveda tudi vse žrtve revolucije na obeh straneh, ki jih je znanstveno ugotovil Inštitut za novejšo zgodovino.

V državljanski vojni lahko govorimo zgolj o privržencih in nasprotnikih revolucije,  ne pa o izdajalcih! Oboji so del naroda, kar terja spravo. Mogoče so izdajalci tisti, ki so pričeli revolucijo med okupacijo? Ne trdim tega, saj bi bilo to do mnogih nepošteno! Skrajni čas bi že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da vsa državotvorna  politika odgovorna za naš razvoj, preneha narod razdvajati »na zmagovalce in izdajalce in seveda na kolaborante s Hitlerjem in/ali Stalinom«!  

Ne tratimo energije in časa za pogubni razdor, temveč za spravo in za naš razvoj, napredek, za preživetje Slovenije.

Franc Mihič