Gospa Vera Vezovnik v svojem pismu, Delo - sreda 23. septembra 2015, vehementno zavrača kar je napisal Ive A. Stanič. Ni opazila, da smo bili v SFRJ po zakonu in v praksi eni drugorazredni državljani, kar se je lahko videlo na vsakem koraku. Zlasti pri kadrovanju in privilegijih, ki so jih bili deležni le komunisti, saj je bila ZK po zakonu edina vladajoča stranka, ki je tako imela vedno zadnjo besedo. Gospa žali g. Staniča in ga  ponižuje, češ  da naklada in blebeta. Kultura polemike, da te zmrazi!  Tisti, ki smo bili drugorazredni državljani, po njeno torej še sedaj ne smemo povedati svoje občutke in prizadetosti, ki smo jo mnogi doživljali vse do osamosvojitve. Mnogi pa so doživeli zapore in taborišča, bili tudi sodno in izvensodno likvidirani. V »Verdrengu« na Kočevskem je komunistični režim celo še leta 1949 ustanovil taborišče samo za ženske, »razredne sovražnice«,  in jih okrutno maltretiral in kršil  vse mednarodne norme in sporazume. Ga. Vezovnik piše:«Čista laž je, da je bilo pomembnejše od strokovne usposobljenosti predvsem učiteljevo članstvo v Partiji. Med nami, člani in nečlani, ni bilo nikakršnih razlikovanj in tudi zapostavljanj ne.« Kakšno zavajanje, kot da ni nikoli obstajala in vladala KP, »avantgarda delavskega razreda«, katere člani so bili pač avantgarda, drugi pa smo bili samo »delovna garda.« Poglejte samo v partijske arhive, kako je Partija bedela nad razrednimi sovražniki. Režim je zašel v nerešljive probleme, končal pa  s sto odstotno inflacijo na mesec! Zato je slovensko politično vodstvo bivšega režima l. 1990 ugotovilo, da je enopartijski režim preživet in dopustilo demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, seveda čim bolj po njihovi meri, vedoč da le demokracija dopušča konkurenco političnih akterjev, strank. Enoumni režim smo preživeli, bili so tudi lepi trenutki, saj smo bili tedaj mladi. Strinjava pa se ga. Vezovnik, da ni noben sistem brezmadežen, vendar je demokracija najboljša med »slabimi oblastmi«. Res pa je, da vsako enoumje lahko obstaja le, če neti sovraštvo in širi laži.

Marija Mihič, prof. pedagogike

Franc Mihič, univ.dipl. inž.