Tako trdi tudi ekonomist dr. Jože P. Damjan.  »Saj ni potrebe, da bi kredite vračali«, je Bine Kordež, nesojeni glavni lastnik Merkurja, samozavestno dejal še oktobra 2007.

 Nihče od poklicanih vladajočih in pristojnih, njemu in podobnim, tedaj ni javno oporekal in ukrepal.

Podobno je bilo za vse dotedanje številne primere divje privatizacije skupnega družbenega premoženja. Bilo pa je več kot očitno, da gre za oškodovanja družbenega premoženja, na račun razvoja gospodarskih družb in za protiustavne privilegije vodilnim nameščencem, seveda na račun drugih upravičencev do skupnega premoženja. Tega v EU ne poznajo.

Prevladalo pa je mnenje rektorja dr. Jožeta Mencingerja, ki ga je Gospodarski vestnik dvakrat  objavil, oktobra 1996 in aprila 1998, in sicer: «Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje."

Pravna država tedaj torej ni ukrepala, enako ne politika, vse do 2008, ko je vlada spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne družbe.  Večina držav EU ima pravila, ki so usmerjena v prepoved finančne pomoči ciljne družbe prevzemniku.

Kdo je tu zatajil? Kdo je povzročil slabe kredite in bančno luknjo? A se to res še ne vidi in ne more sankcionirati, vsaj na volitvah?

Dr. Jože p. Damjan v tem intervjuju sicer tudi pravi: »Če zanemarimo moralni vidik te privatizacije in pogledamo samo ekonomskega, je bila zadeva vzdržna: obresti, ki jih menedžerji plačujejo za kredite, so bile nižje od donosa podjetja. Menedžerski odkup se je zaradi višjega donosa sam financiral.«Pa se financiranje kreditov prevzemnikom menedžerjem, na račun ostalih deležnikov podjetij, v mnogih prevzetih podjetjih ni izšlo.

To je bilo izčrpavanje in oškodovanje prevzetih podjetij. Na primer, v Hypo banki so dokazali, da je šlo za popolnoma zasebne koristi menedžmenta, kar preiskujejo avstrijski organi. V Sloveniji pa, »nič se ne da«! Če seveda zanemarimo moralo je pa vedno lahko vse v redu.

Ali res lahko kar zanemarimo moralo? Zakaj potem imamo skupnost, državo, kaj je njeno vezivo?

Bivši predsednik Milan Kučan je že v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana je neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja! 

V letih 2004-2007 so velika slovenska podjetja, ki so danes izginila, šla v veliko kreditno ekspanzijo za bodisi velike naložbe v kapacitete.

Dr. Damjan pravi: »Če pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«

Ali ni ravno pomanjkanje realnih vizij in strategij specializacij tudi v podjetij največji in pogosti vzrok za njihovo prezadolženost in propad?

Ekonomist dr. Jože Damjan je že l. 2013 poudaril, da se na dolgi rok neetično poslovanje ne obrestuje, pravi: "Tudi največje korporacije so na ta način doživele velike izgube, predvsem na račun izgubljenega ugleda, ki ga je zelo težko povrniti. Nastaja seveda tudi zunanja škoda. Slabe kredite bo moral nekdo plačati. In očitno bomo to davkoplačevalci. V Sloveniji škoda neetičnih odločitev znaša 15 % BDP v bančnem sektorju, če temu pripišemo še izgubljeno gospodarsko rast, je račun še višji. Slovenijo bo tako pomanjkanje etike stalo okoli 30 % BDP.“

Koliko se je  v tem zmotil, je kdo od politikov  to sploh opazil?

Slovenska država, levica in desnica niso sledili evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«.

Vlada Janeza Janše oz. konkretno Jože Tanko, SDS, enako NS.i, so še 21. novembra 2007 trdili, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«

Vladajoča desnica v l. 2004-8 očitno ni prav razumela direktive in je vede ali nevede podpirala tajkunske prevzeme in kredite. Šele na pritisk javnosti je sprejela spremenjeno zakonodajo za prevzeme.

Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem.

Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.«Berem tudi dokument; EVA: 2007-2111-0154, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), kjer je povsem jasno navedeno: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«.

Torej je vedenje o problematičnosti naše »divje privatizacije« glede na vrednote in regulativo EU le obstajalo. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe.

Žal pa smo državljani po privatizaciji, po zaslugi levice in tudi desnice, zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih  pokojninskih in drugih prispevkov. To je bistveni vzrok za poraze desnice na volitvah.

Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti divjo privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije, četudi na Ustavnem sodišču?  Politika, stranke, vlade, pravna država, stroka in nadzorni sveti. Kar pa se je zgodilo in se še dogaja,  je zame še vedno nezaslišano, predvsem pa neodgovorno in tudi kaznivo! Kdaj bodo odgovorni na levici in desnici odgovarjali volivcem?

Franc Mihič

P.s.:

Ne pozabimo, kdo vse in kako je zagovarjal tajkunizacijo!http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/

Pogubna izjava dr. Jožeta Mencingerja

http://hubert.blog.siol.net/2015/12/30/pogubna-izjava/

Slovenija potrebuje moralno prenovo!

http://hubert.blog.siol.net/2015/10/19/slovenija-potrebuje-moralno-prenovo/

https://www.domovina.je/medtem-ko-se-ukvarjate-z-desnico/#comment-1661