Zgodovine ne moremo spreminjati

ONA, 6. september 2016

Ta trditev je demagoška, skregana s principi zgodovinske znanosti, ki vas g. Miroslav Potočnik in podobne očitno obseda. Vztrajno jo ponavljate in vsiljujete kot resnico, a to je laž. Zavajate in ne razumete kar pišem.

Pripišete mi, da v svojem pismu sam utemeljujem, da odkar obstaja zgodovinska znanost, zgodovine za nazaj ne moremo spreminjati. Napisal pa sem ravno nasprotno, znanost proučuje zgodovino samo za nazaj in jo seveda tudi spreminja glede na dognanja. Torej lažete, ko me napačno citirate.

Pripišete mi, da vztrajno zagovarjam kolaboracijo in izdajstvo, a tega nisem v nobenem pismu niti omenil, kaj šele zagovarjal.

Pripišete mi tezo, da je bila v času NOB le revolucija, ki so jo med okupacijo sprožili komunisti. Laž. Vedno navajam, da je bil upor proti okupatorju, ki ga cenim, in bila je tudi revolucija-državljanska vojna, ki jo obžalujem.

Očitate mi, da svoje trditve o uporu in državljanski vojni med svetovno vojno vedno podkrepim s podatki Inštituta za  novejšo zgodovino. Ali to ne smem? Ni verodostojno?

Na seznamu vseh smrtnih žrtev med prebivalstvom Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ki je delo Inštituta, je do zdaj vpisanih 99.706 imen žrtev. Največ smrti so med drugo svetovno vojno nad Slovenci zakrivili nemški okupatorji, vpisanih je več kot 31.000 njihovih žrtev, skupaj s povojnimi poboji pa je komunistična stran povzročila približno 24.000 žrtev. Po statusu pa je bilo največ žrtev med partizanskimi borci, skupno okrog 30.000, prav toliko pa tudi med civilnim prebivalstvom.

Slovenska zgodovinopisna stroka za enkrat razpolaga le z bolj ali manj natančnimi ocenami o okupatorjevih izgubah na naših tleh, te so, da je v  uporu zoper okupatorje umrlo 7.800 okupatorjev! Številke žrtev same govore bolečo zgodovinsko resnico, ki jo mnogi ne razumejo, ne sprejmejo in še ne priznajo.

Res je bolečina vseh bolečin, kot g. Potočnik zapišete, ko bratje med tujo okupacijo začnejo še revolucijo-državljansko vojno, ki povzroči ogromne žrtve na obeh straneh.

Šef OZNE Matija Maček je namreč rekel: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi  v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!«

Narod po 45 letih le spozna, da je bila revolucija oz. državljanska vojna odveč.

Na referendumu se zato odloči za samostojno demokratično državo,  ki ne temelji na revoluciji in ne na vrednotah režima SFRJ, ki je zato razpadla.

Imamo samo Trg republike, ne revolucije!

V demokraciji smo vsi enakopravni. Bodimo na to ponosni!

V enoumju so bili »napredni« in »drugorazredni«.

Franc Mihič, Ribnica