DNEVNIK, 19. september 2016
Jasno mi je, da je med okupacijo potekal upor proti okupatorju, kar cenim, bila je tudi revolucija – državljanska vojna, ki jo obžalujem. Žrtve so ogromne.
Največ smrti so med drugo svetovno vojno nad Slovenci zakrivili nemški okupatorji, več kot 31.000 njihovih žrtev, skupaj s povojnimi poboji pa je komunistična stran povzročila še približno 24.000 žrtev, umrlo pa je tudi 7800 okupatorjev. Številke žrtev same govore bolečo zgodovinsko resnico, ki je mnogi ne razumejo, ne sprejmejo in še ne priznajo. Če ne bi bilo komunizma, nacizma, fašizma in okupacije ter revolucije, ne bi bilo državljanske vojne med okupacijo in ogromnih žrtev naroda na obeh straneh.
Ne pozabimo na žrtve totalitarizmov v Evropi. Samo v Evropi je bilo zaradi fašistične, nacistične in komunistične ideologije pobitih 37 milijonov ljudi. Po ocenah zgodovinarjev so komunistični režimi v vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi pobili 21 milijonov ljudi, predvsem političnih nasprotnikov. Pod vodstvom komunističnega voditelja Josipa Broza - Tita so v letih 1945 do 1951 v Sloveniji in Jugoslaviji, po trditvah notranjega ministra Aleksandra Rankovića, pobili 586.000 ljudi, več kot 3,7 milijona pa so jih obsodili na različne zaporne kazni. En najbolj brutalnih totalitarnih režimov, nacionalsocializem, je pobil najmanj 15 milijonov ljudi. Italijanski fašisti so odgovorni za smrt za najmanj 400.000 ljudi.
V državljanski vojni nastopajo samo revolucionarji in protirevolucionarji. Zločini pa so bili storjeni na eni in drugi strani. V vsaki državljanski vojni ni izdajalcev naroda. V državljanski vojni ni potekal spopad med dvema narodoma, zato ne more biti izdajalcev naroda, temveč je potekal spopad med privrženci različnih družbenih ureditev, to je med privrženci revolucije oz. boljševiškega socializma in Stalina ter nasprotniki revolucije, zagovorniki demokracije.
Predsednik DZ RS dr. Milan Brglez je sicer letos dejal, da so partizani z zmago nad okupatorjem skupaj z zavezniki Evropi priborili svobodo in demokracijo, kar ni res, saj je v Sloveniji oz. Jugoslaviji po zmagi komunistično vodene NOB nastopila stalinistična diktatura in represija, podobno kot še v številnih vzhodnih državah.
Ponovim dejstva. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, partizan, kristjan, član Demosa, je tedaj oklical: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.«
Socialni filozof Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije, pravi: »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik.«
Metropolit Stanislav Zore poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.«
Predsednik Nove slovenske zaveze, Peter Sušnik, je na spravni okrogli mizi v Zavodu sv. Stanislava vpričo predsednika RS Boruta Pahorja jasno in glasno povedal, da je bil boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena.
Kdaj bo tudi kardinal dr. Franc Rode vedno povedal, da je bil med NOB tudi upor proti okupatorju in bila je državljanska vojna? Da ne bo govoril samo o revoluciji?
V demokraciji smo vsi enakopravni. Bodimo na to ponosni. Cenimo demokracijo, popravimo krivice, spoštujmo upor proti okupatorju, obžalujmo državljansko vojno.
Franc Mihič, Ribnica
Sep 19, 2016