Članek
Dilema »revolucija ali kapital« blokira pravo!
Objavljeno May 30, 2017

Kaj blokira »državo prava«?

REPORTER, 29. maj 2017


Dilema »revolucija ali kapital« blokira »pravo«! Mnogi poenostavljeno postavljajo kot ključno vprašanje v žarišče slovenskega političnega dogajanja, kdo so zmagovalci v drugi svetovni vojni. Dejstvo je, da so v drugi svetovni vojni zmagali zavezniki nad nacisti in fašisti. Vzrok polemik o tem, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni v Sloveniji, v javnosti in seveda v politiki je to, da so v Sloveniji komunisti med 2. svetovno vojno organizirali in tudi monopolizirali upor zoper okupatorja, ki pa je utrpel le minimalne žrtve. 

Komunisti pa so izvedli tudi revolucijo in sprožili državljansko vojno. Zmagala je revolucionarna stran in uvedla enopartijski sistem s komunistično partijo na čelu države SFRJ. Režim je torej temeljil na vrednotah revolucije, ki je likvidirala kapitaliste, ki so za komuniste izkoriščevalci. "Kapital, lastnina je zlo za človeka." Revolucija je vzela tistim, ki so imeli »preveč« kapitala-lastnine. Uvedena je bila skupna družbena lastnina, a zadnjo besedo je imela le KP. 

Kaj pa zmaguje v samostojni Sloveniji?

Ob osamosvojitvi smo oklicali parlamentarno demokracijo, pravico do svobode javne besede, do osebne lastnine-do kapitala. Skupno družbeno lastnino pa s(m)o olastninili večinoma tako, da so jo dobili privilegirani vodilni podjetij - direktorji, ki so bili preje lojalni Partiji, sedaj pa partijam, predvsem levim strankam. Državljani pa smo izigrani in smo praviloma ostali brez deleža na tej bivši skupni družbeni lastnini. Zato zopet nismo enakopravni, kar je kršitev ustave.

Tranzicijska levica še vedno zagovarja vrednote revolucije in socializma, ki nikakor niso temelj razvoja samostojne demokratične RS, saj bi morali imeti vsi enake pravice do dostopa do skupne družbene lastnine in vsi enake možnosti za pridobivanje kapitala v svobodnem tržnem gospodarstvu. To v Sloveniji ni doseženo in država prava ne funkcionira, ne za vse enako. Demokracija je zastala.

L. 1945 je Partija odobravala, da se je bogatim zaplenilo premoženje, nasledniki Partije pa so v samostojni Sloveniji zopet poskrbeli, da so dobili lastnino skupnega premoženja predvsem nekdaj partiji lojalni vodilni, to so direktorji (naši). Ali je bilo to prav? To ni bilo prav,  niti l. 1945, niti po l. 1991!

Kako naj potem zaživi pravna država? 

Tako so mnogi obogateli, ne da bi  kapital zaslužili z delom in ustvarjalnostjo na trgu, kar je zloraba demokracije in tržne ekonomije, daleč od pravične pravne države. 

Zato dandanes ni prava dilema, kdo je zmagal v 2. svetovi vojni, temveč dilema, katere vrednote veljajo v RS za pridobivanje lastnine - premoženja; ali so to vrednote in metode revolucije, ali pa vrednote in metode demokracije in tržnega gospodarstva. 

Dokler bo obstajala ta politična in moralna dilema, ne more dobro delovati država prava, ne demokracija, ne država.

Komu je koristna ta dilema? 

Mogoče politiki, ljudstvu zagotovo ne!

Franc Mihič, Ribnica

Častno je lahko neetično? Župan glavnega mesta in nekdanji menedžer Zoran Janković je letos podelil naziv častnega občana tudi menedžerju Jožetu Mermalu, predsedniku uprave BTC. Predsednik države gospod Milan Kučan pa je v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja. Po mojem je to izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem. Tedaj sem upal, da bo pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države, imela prednost etika in ne pohlep po kapitalu. Upal sem, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne družbe?! Dejstva govore, da sem se zmotil, enako kot predsednik Milan Kučan. Nekdanja direktorica SDK Romana Logar je o tej problematiki tedaj javno zapisala: »V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem je prvi mož (uprave) za nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal. « Bivši rektor dr. Jože Mencinger je očitno imel prav, ko je izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Ali je res neetično ravnanje lahko častno dejanje? Doklej bo v Sloveniji še ta usodna in pogubna moralna dilema in praksa? Franc Mihič

Enopartijski sistem je bil preživet! ONA, 25.11.2014 V nedavnem intervjuju je bivši predsednik republiške skupščine republike Slovenije v SFRJ in sedaj upokojeni poslanec SD, g. Miran Potrč, povedal, da so on, Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek ob osamosvajanju imeli še tako oblastno moč in možnost, da bi lahko s silo ustavili začeti proces osamosvojitve in spremembe enopartijskega družbenega sistema, kar bi zopet pomenili nasilje (op.:državljansko vojno!). Vendar so vedeli, da je enopartijski (socialistični) sistem "preživet« in so dopustili nadaljnji tok osamosvajanja Slovenije. Brez komentarja! V opomin in spomin! Franc Mihič