Pred časom je sedanji direktor RTV Slovenije, g. Igor Kadunc, MBA, v Dnevniku objavil pismo » Nekaj dejstev v zvezi s prevzemi ob razmišljanju Franca Mihiča«.  V uvodu pisma je napisal: »Še vedno se v javnosti ponavljajo nekatere napačne predstave v porazdelitvi odgovornosti za naše težave. Za bančno luknjo (torej tudi zaradi kreditov ob prevzemanju podjetij) so neposredno odgovorni člani uprav bank in morebiti v nekaterih primerih člani NS bank. Posredno pa zagotovo vsi člani NS bank, Banka Slovenije in v primeru državnih bank tudi Vlada Republike Slovenije kot posredni ali neposredni lastnik. Najemniki kreditov (prevzemne družbe v lasti enega ali veliko lastnikov – v primeru Merkurja okoli 100) so v bankah le zaprosili za kredit! Zakaj so jim v bankah odobrili te kredite, je zame še sedaj povsem nejasno. Jasno mi je, da so NS zahtevali od vodstev, da vsaj ohranjajo deleže na trgu. Torej da v situaciji, ko je bilo na voljo veliko kreditov iz tujine (končno smo jih nabrali kar za okoli 10 milijard), te najemajo in iščejo plasmaje v vsaj solidna podjetja. Ni pa mi jasno, zakaj so vodstva opustila osnovna bančna pravila…« Napisal sem odgovor , ki ga pa Dnevnik ni objavil. In sicer. Strinjam se g. I. Kaduncem, da so za bančno luknjo zaradi nevračljivih kreditov za menedžerske prevzeme podjetij,  neposredno odgovorni člani uprav bank in člani NS bank, BS, in v primeru državnih bank tudi Vlada Republike Slovenije kot lastnik.  Menedžer MERKURJA ,obsojeni Bine Kordež,  je še oktobra 2007 dejal: »Kreditov ne bomo vračali.« Vsi pristojni pa so bili kar tiho? Če bi bila tista leta konjunktura, bi Kordež in podobni uspeli in tako pridobili lastnino, vendar bi kredit poplačalo kar »prevzeto-kupljeno« (?) podjetje. »Večina menedžerskih odkupov temelji na obremenjevanju prihajajočih denarnih tokov družbe. Z drugimi besedami; na dodatnem zadolževanju družbe. Menedžment namreč za nakupe ne tvega svojega denarja, ampak denar, ki bi ga družbe lahko porabile za naložbe ali razvoj.« Tako je že l. 2002 dejal  Jože Lenič, direktor najpomembnejšega državnega sklada – Kapitalske družbe. Tako stališče je imel tedaj tudi predsednik RS Milan Kučan, ki je izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.»  Tudi tedanja ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin je imela veliko pomislekov. Tedaj je dejala: »Treba bo pregledati tudi predpise, ki veljajo za zavarovanje bančnih posojil z zastavo vrednostnih papirjev in tistih, ki se nanašajo na spremembe namembnosti danih posojil.« A šele leta 2008 je Janševa vlada le spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne gospodarske družbe in zastavo delnic prevzete družbe. G. Kadunc pa pravi:«Ne poznam ureditev zadosti držav EU, da bi ocenil, ali je res v večini držav prepovedano kreditiranje podjetij znotraj holdingov in zastava delnic. Vem pa, da takih omejitev v uspešnih državah ni, ker so nesmiselne.« Sam sem povsem nasprotnega mnenja in vedenja. Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem. Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.« Berem tudi dokument  PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), ki jasno pove: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Slovenska država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Tako smo državljani po privatizaciji zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih  pokojninskih in drugih prispevkov. Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti kršenje ustavnih lastninskih pravic in enakopravnosti državljanov s tajkunizacijo Slovenije?  Kdaj bodo odgovorni odgovarjali volivcem?