Članek
Direktor RTV, g. Igor Kadunc , »Tarča« o bančni luknji ima smisel!
Objavljeno Mar 24, 2018

 »Nekaj dejstev v zvezi s prevzemi ob razmišljanju Franca Mihiča« se je glasilo pismo, ki ga je napisal g. Igor Kadunc, MBA, sedanji direktor RTV Slovenije, Dnevnik, 23. februar 2016.  V uvodu pisma je napisal: »Še vedno se v javnosti ponavljajo nekatere napačne predstave v porazdelitvi odgovornosti za naše težave. Za bančno luknjo (torej tudi zaradi kreditov ob prevzemanju podjetij) so neposredno odgovorni člani uprav bank in morebiti v nekaterih primerih člani NS bank. Posredno pa zagotovo vsi člani NS bank, Banka Slovenije in v primeru državnih bank tudi Vlada Republike Slovenije kot posredni ali neposredni lastnik.

 S tem se seveda strinjam.

G. Kadunc pa je tudi zapisal:«G. Mihič, ve se, kdo vse je neposredno in posredno zatajil. Vse banke so objavljale letna poročila z imeni vodilnih in člani NS. Vendar, pozor: ni vsako slabo ravnanje tudi kriminalno dejanje. Ne poznam ureditev zadosti držav EU, da bi ocenil, ali je res v večini držav prepovedano kreditiranje podjetij znotraj holdingov in zastava delnic. Vem pa, da takih omejitev v uspešnih državah ni, ker so nesmiselne.«

G. Igor Kadunc zelo se motite, da omejitev ni, ker naj bi bile nesmiselne.

V sporočilu za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, piše: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem. S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave itd. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb. Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«.

EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Slovenska država pa temu torej ni sledila in ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Državljani smo po takšni privatizaciji zopet ostali neenakopravni pri lastninjenju skupne družbene lastnine.

 Jože Lenič, direktor državnega sklada – Kapitalske družbe je že l. 2002 dejal: »Večina menedžerskih odkupov temelji na obremenjevanju prihajajočih denarnih tokov družbe. Z drugimi besedami; na dodatnem zadolževanju družbe. Menedžment namreč za nakupe ne tvega svojega denarja, ampak denar, ki bi ga družbe lahko porabile za naložbe ali razvoj.«

Politika, leva in desna, je to dovoljevala. Vlada Janeza Janše je šele na koncu mandata z zakonom le prepovedala zastavo delnic za pridobitev menedžerskih kreditov. Nerazumljivo in nedopustno je, da je slovenska politika tako dolgo odobravala take menedžerske prevzeme, ko je šlo vendar  pri prevzemu očitno za izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe oz. drugih deležnikov družbe.

Kdaj  in kako in kdo bo sankcioniral to ravnanje?

Ali je bila omejitev za kreditiranje menedžerskih prevzemov res nesmisel?

Ali je nesmiselna tudi Tarča odgovornosti za nastanek bančne luknje?

 Ne, le politika naj že poskrbi za državo prava.

«Brez tožnika ni sodnika!« Vsaka vlada obsega tudi »tožilce«.

Tarča tudi kaže, kdo so očetje in botri bančne  luknje, politiki  oz. vlade, nato sledijo ostali.

 Če pa velja:»Kadija tuži, kadija sudi!« , bančna luknja ostaja stalna, enako luknja države prava.

Franc Mihič, Ribnica