Zastopajo  in  predstavljajo pa jih stranke politične levice, ki so že desetletja na oblasti  »po volji ljudstva s pomočjo partijskega volilnega sistema«! Po osamosvojitvi ni bila sprejeta  zakonodaja lastninjenja podjetij, ki jo je predlagal DEMOS, temveč je obveljala zakonodaja, ki jo je uveljavila levica, predlagal kot državni sekretar in nato premier mag.  Anton Rop (LDS-SD9 in pravnica dr. Nina Plavšak (SD), in ki jo je najbolj glasno zagovarjal dr. Jože Mencinger. Dejal je:«Z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje - avtomobile in stanovanja. Še večja nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Certifikati so ničvredni papirji. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Nič se mu ni zgodilo! « Uresničilo se ni tisto, kar je prvotno načrtoval DEMOS, kot piše prof. dr. Andrej Umek, bivši minister: »Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov«. Pove tudi napako desnice: »Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoj. Tedaj so gromozansko obogateli r lojalni direktorji levici,  člani Kučanovega Foruma 21, in sicer na račun prevzema podjetij s pomočjo tajkunskih kreditov državnih bank, brez dejanskega vložka lastnega kapitala. Nekaterim je sicer to spodletelo in so zapahi, z milimi obsodbami. Drugi pa so še naprej ugledni  baroni. Ne pozabimo, da je šele Janševa vlada sprejela zakon, ki preprečuje menedžerske prevzeme s kreditom z zastavo delnic podjetja, saj je to pomeni oškodovanje gospodarske družbe. Žalostno pa je, da Janševa vlada skoraj vse do konca mandata ni dojela problema spornosti tajkunskih  kreditov oz. svoje vloge in svoje odgovornosti, sicer bi ta zakon sprejela takoj ob začetku svojega mandata. Dejstvo je, da je levica bogatela s tajkunskimi krediti, a ne delavska levica, ne desnica in ne navadni državljani. Vsi tisti, ki se še vedno »napredno zgražajo nad gnilim izkoriščevalskim kapitalizmom«, so torej bogateli in postali na račun podjetij še kapitalisti.  Vsi ostali, ki spoštujemo tržno ekonomijo in kapital, ki je ustvarjen na trgu, pa smo bili pri lastninjenju oz. delitvi skupnega družbenega premoženja opeharjeni. Ostali smo brez delnic, brez dividend, mnogi z nizkimi plačami in še nižjimi pokojninami. Levici naj bi bil cilj socialna država, a v praksi je to domačijski dedni kapitalizem, ki pogosto zelo izkorišča zaposlene, saj vegetira na račun nizkih plač in pokojnin, država pa se zadolžuje. Koga sploh zastopa  in  predstavlja torej tradicionalna slovenska politična levica? Očitno »kapital«, to je ljudi, ki imajo sedaj kapital. Levica ne predstavlja »delo«, ljudi, ki delajo za plačilo? Inštitut za produktivnost je že l. 2015 opozoril:«Slovenski delavci so preobremenjeni in bistveno bolj pod stresom kot delavci v Evropi. V Sloveniji je po nekaterih raziskavah pogosto pod stresom kar 70 do 80 odstotkov delavcev. Glavna vzroka sta pretirana delovna obremenitev in negotovost delovnega mesta. Pridni, a neproduktivni. Delo v slovenskih podjetjih očitno ni dobro organizirano. Delati bi morali manj, a pametneje. Zaradi stresa ob dobro milijardo na leto.« Prof. dr. Andrej Umek, bivši minister za znanost in tehnologijo in minister za okolje in prostor RS pravi:»Samo uspešna sanacija posledic ponesrečenega 'beneficiranega notranjega odkupa' lahko vodi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višje dodane vrednosti na zaposlenega. Le tako bomo izzive četrte industrijske revolucije obrnili sebi v prid in Slovencem zagotovili višji življenjski standard, primerljiv z najuspešnejšimi državami EU. Prepričan sem, da je to v resničnem nacionalnem interesu in bi moralo biti cilj vsake odgovorne vlade.« Katera (desna) stranka ima v programu sanacijo privatizacije? Kateri medij je to aktualiziral? »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali«, berem. Menim, da se v Sloveniji ravno to dogaja!  Mnogi zaposleni garajo, a nimajo dostopa do kapitala, pogosto celo ne do plač in zasluženih prispevkov za pokojnino? To ni politična levica, temveč zaščitnica »leve elite, pohlepne kapitala, ki je obogatela s prevzemi podjetij, brez vložka lastnega kapitala. Katero stranko bomo volili, katera sploh skrbi za zaposlene, ki najbolj vzdržujejo državo?

 Franc Mihič