Porotnik protestno odstopil med odmevnim sojenjem
VEČER; petek, 27. januar 2017
Franc Mihič iz Ribnice, sodnik porotnik tudi v sojenju kriminalni združbi zaradi trgovanja z drogo, sodnici očita, da so porotniki zanjo nebodijihtreba.
http://www.vecer.com/porotnik-protestno-odstopil-med-odmevnim-sojenjem-6305473
Franc Mihič iz Ribnice je odstopil z mesta porotnika ljubljanskega okrožnega sodišča, ker se ni strinjal z načinom vodenja sojenja predsednice senata.
MARIJA MIHIČ
"Spoštovani predsednik Anton Panjan, sporočam vam, da nepreklicno odstopam z mesta sodnika porotnika pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Odstopam zato, ker sem ugotovil, da ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v pogojih, kot sem to doživel na sodnih obravnavah v zadevi ‘hudodelska združba‘, ki jih vodi predsednica senata, sodnica Nina Drozdek Draganić. Kar sem doslej opazil, sem nad delom sodišča zelo razočaran," začenja svoje pismo predsedniku ljubljanskega višjega sodišča Antonu Panjanu Franc Mihič iz Ribnice, ki je bil še do nedavnega en od porotnikov na sojenju obtoženim trgovanja z velikimi količinami droge, predvsem kokaina, ter združevanja v kriminalni združbi. Med obtoženimi je tudi Zvonko Hajšek iz okolice Maribora.
Da bi na tak način odstopil kdo od porotnikov, še posebej v tako odmevni medijski zadevi, ne pomnijo niti tisti, ki sodne obravnave spremljajo že dolga leta. Mihič, ki je svoje porotništvo, zatrjuje, jemal zelo resno in odgovorno, je odstopil z mesta sodnika porotnika (v nadaljevanju porotnika) zaradi več razlogov, kot piše v pismu Panjanu. Predvsem pa zaradi nestrinjanja vodenja sojenja predsednice senata, okrožne sodnice Nine Drozdek Draganić.
Vskočil je nadomestni porotnik
Mihičev nepreklicni odstop z mesta porotnika sicer za nadaljevanje sojenja ni povzročilo večjih težav, saj sta ves čas sojenja poleg predsednice senata, drugega poklicnega sodnika in treh porotnikov (takšna je po zakonu zasedba velikega sodnega senata), sojenje, ki se je začelo oktobra lani, ves čas spremljala še dva nadomestna porotnika.
Tako je zdaj eden od njiju - Martin Zabavnik - namesto Mihiča postal stalni porotnik v omenjenem senatu, saj je bil seznanjen z vsem, kar se je do zdaj dogajalo na sojenju. V sredo se je opravila prva obravnava po nepreklicnem odstopu porotnika Mihiča, vendar je na njej prišlo do zapletov. Na zahtevo odvetnikov obtoženih je predsednica senata Nina Drozdek Draganić prebrala Mihičevo pismo Panjanu (poslal ga je tudi pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču), njegova vsebina pa je povzročila veliko razburjanja med nekaterimi odvetniki.
Prišlo je do pregovarjanja med njimi in sodnico Drozdek Draganić, nato pa je odvetnik Milan Krstić, pridružili so se tudi ostali odvetniki, zahteval njen odstop. In to zato, ker naj bi bila pri vodenju obravnave in senata pristranska, prav tako je zahteval izločitev predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika in predsednika višjega sodišča Antona Panjana v smislu, da onadva ne smeta odločati o njeni izločitvi, temveč vrhovno sodišče.
To nam je včeraj potrdila tudi Mateja Jazbec, tiskovna predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča. "Izločitev je odvetnik utemeljeval z obstojem okoliščin, iz katerih naj bi po njegovi oceni izhajal dvom o nepristranskosti." Zadeva pa je bila včeraj še v fazi posredovanja na višje sodišče. Romana Ciko iz službe za stike z javnostjo na vrhovnem sodišču nam je včeraj sporočila, da z navedenim pisanjem na vrhovnem sodišču še nismo seznanjeni, "dodajamo pa, da o izločitvi odloča predsednik sodišča, pred katerim teče postopek“.
Dokazi v spisu še niso ovrednoteni
Kaj so torej očitki Franca Mihiča? V pismu predsedniku višjega sodišča Antonu Panjanu piše: "Že na prvi obravnavi se novi člani senata nis(m)o predstavili, kot bi se to spodobilo za sodni senat, ker nam predsednica senata ni dala besede. Nismo prejeli niti obtožnice, da bi se z njo seznanili, kot da smo sodniki porotniki zgolj nebodijihtreba, torej brez vrednosti pri sodni obravnavi in izreku sodbe. Na obe napaki predsednice senata so opozorili tudi odvetniki obtoženih.
Zdelo se mi je nesprejemljivo, da samo predsednica senata vodi obravnavo in da edina komunicira z vsemi v sodni dvorani ter bere listine v spisu, porotniki pa sedijo brez besed. Motilo me je, da tožilstvo ne selekcionira dokazov, ki jih je pridobila policija, med njimi so tudi dokazi, ki obtoženih ne povezujejo s sumi kaznivih dejanj iz obtožnice. Nesprejemljivo se mi je zdelo to, da je na zadnji obravnavi senat konec decembra lani odklonil predlog odvetnikov po odpravi pripora nekaterim obtoženim, ki so v priporu že več kot leto in pol.
Vsi porotniki, razen mene, so se strinjali s podaljšanjem pripora, ker so pri tem sledili utemeljitvam predsednice senata, ki je odklonitev predloga za odpravo pripora med drugim utemeljevala z besedami, ki jih v pismu navaja Mihič: Saj se vidi in je očitno, da so se ukvarjali z drogo in bodo obsojeni, zakaj bi se jih usmilili in jim odpravili pripor …, zakaj bi se še mi (senat) osmešili, ko bi jim ugodili, če pa jim je, nekaj dni nazaj, drugi pristojni senat že avtomatsko podaljšal pripor." Odločitev senata ga je prizadela, piše, "bil sem zgrožen, postalo me je strah, ko vidim, kako lahkotno se napačno sklepa, in to ob dejstvu, da še ni opravljena niti ocena dokazov v sodnem spisu". V pismu Panjanu še nadaljuje: "Kar sem videl oziroma poslušal glede dokazov v sodnem spisu - niti eden še ne potrjuje navedb iz obtožnice, zato ne morem več sodelovati v takšnih postopkih, ko poslušam kolege senata, češ da ‘dokazi niso ravno potrebni, saj se vidi, da so obtoženi storilci‘."
Pogačnik: sodnica in porotniki zanikali očitke
Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik pravi, da je bil z odstopom porotnika Franca Mihiča seznanjen šele v ponedeljek. "Kolikor se spominjam, na našem sodišču še nismo imeli primera takšnega odstopa porotnika, "pravi. "Z navedbami v pismu predsedniku višjega sodišča Antonu Panjanu sem bil seznanjen, o očitkih v njem sem vprašal tudi sodnico Nino Drozdek Draganić in ostale porotnike. Vsi so zanikali očitke Mihiča glede načina vodenja sojenja omenjene sodnice. Se pa z nekaterimi njegovimi navedbami strinjam, na primer glede branja vseh listin v sodnem spisu, vendar nam tako pač nalaga zakon," pravi Pogačnik. Glede predloga obrambe glede izločitve sodnice Drozdek Draganić pa Pogačnik še pove, da o njej sam ne more odločati, ker je obramba zahtevala tudi njegovo izločitev, zato bo - glede na zahtevano izločitev tudi Antona Panjana - prvo besedo glede tega imelo vrhovno sodišče. "Če bodo vrhovni sodniki odločili, da ni razlogov za mojo izločitev, bom o zahtevi obrambe po izločitvi sodnice odločal jaz, sicer pa bodo vrhovni sodniki," dodaja Pogačnik.
POROTNIK OD JUNIJA LANI
Franc Mihič, ki je ravno včeraj dopolnil 69 let, nam je povedal, da je bil imenovan za porotnika na ljubljanskem okrožnem sodišču 22. junija 2016, imenoval ga je predsednik višjega sodišča Anton Panjan za obdobje petih let. Glede na zakonske možnosti lahko porotniku mandat preneha že prej, zato je Panjan, ki je Mihičevo odstopno izjavo prejel 15. januarja letos - veljati je začela 14. januarja - Mihiča z mesta porotnika uradno razrešil s 14. februarjem, torej mesec dni po njegovem odstopu. Mihič navaja, da je v svojem življenju opravljal zelo odgovorne službe na področju marketinga in raziskave tržišča oziroma je bil tudi vodja razvoja v podjetjih Inles Ribnica, Donit Sodražica in Oprema Kočevje.
Od predlaganih sto let zapora ostal le drobiž
Delo, 28.11.2017
http://www.delo.si/arhiv/tiskano/28.11.2017/Delo
Sodba
Od dvanajstih obtoženih na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojena samo dva: Senad Muhamedagić in Zvonko Hajšek
Ljubljana – Zaradi izločitve dokazov in zato, ker po mnenju sodišča tožilstvu ni uspelo dokazati vpletenosti obtoženih, sta od dvanajsterice, ki je bila obtožena trgovanja z več sto kilogrami kokaina in heroina, obsojena le dva: Zvonko Hajšek na pet let in šest mesecev zapora in Senad Muhamedagić na šest let in šest mesecev zapora.
Simona Fajfar
Sodniki so pomembnejši kot politiki, sodniki porotniki tudi
DNEVNIK, 26. april 2017
V nekdanjih »diktaturah« mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč vplivnejši kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo, pravi filozof Karl Popper. Pri nas nimamo te sreče, sodstvo nima zaupanja med državljani, ni učinkovito, ne daje vtisa pravičnosti in nepristranskosti ter seveda ne odgovornosti. Sodniki so pogosto bolj birokrati kot kritični sodniki. So tudi izjeme.
Sodniki imajo trajni mandat. V našem sodnem sistemu pa so tudi sodniki porotniki, ki imajo petletni in obnovljivi mandat ter enake pristojnosti odločanja kot predsednik senata. Ta dejstva se v praksi močno zanemarja. To zanemarjata politika in zainteresirana javnost, celo tista, ki vztrajno javno protestira. Potencial zamenljivih sodnikov porotnikov torej obstaja, a se ga ne uporablja. Splošno pravilo, ki pa še danes velja v zakonu, je, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, za katera je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov. Ali se to zakonsko pravilo redno uporablja?
Kako je bilo pri sojenju Milku Noviču? Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik pravi: »Biti sodnik porotnik je pri nas častna funkcija.« To menda ne more biti častna funkcija, temveč je lahko usodno odgovorna, zlasti ko se presoja sum in sprejme sodba, ali je nekdo dokazano kriv ali nedolžen. Predsednik Marjan Pogačnik govori o sodnikih oziroma o sodnikih porotnikih, in sicer v prispevku Vloga sodnika porotnika se zmanjšuje, ne pa tudi pomen (Siol.net, 21. avgusta 2016). V njem navede resne pomanjkljivosti in pove osebno mnenje, da je sistem porotnikov nekoliko preživet.
Vlada pa ima drugačno mnenje. V odgovoru vlade v zvezi z odstopi s položaja sodnikov porotnikov, gre za primer odstopa porotnika Franca Mihiča, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 124. redni seji dne 2. marca 2017, pa je navedeno: »Veljavna zakonodaja sodnikom porotnikom daje velik pomen in težo, saj enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih.«
Moje izkušnje kot sodnik porotnik so podobne, kot jih navaja predsednik sodišča Marjan Pogačnik. Zato sem odstopil, ko sem ugotovil, da nisem bil zadosti podučen o pristojnostih in načinu dela sodnikov porotnikov ter ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v razmerah, kot sem jih doživel na okrožnem sodišču v Ljubljani na obravnavah. O tem je več napisanega v članku Porotnik protestno odstopil med odmevnim sojenjem (Večer, 27. januarja 2017, dostopno tudi na spletni strani vecer.com).
Menim, da ni odgovorno in verodostojno od vlade, ko trdi, da zakonodaja daje sodnikom porotnikom velik pomen in težo, saj se v praksi očitno dogaja tudi povsem drugače. Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik višjega sodišča na območju okrožnega sodišča na predlog občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožnega sodišča. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let. Trenutni mandat se izteče januarja 2021. Dokler bo sodstvo delovalo s sodniki porotniki, ki imajo enake pristojnosti kot predsednik senata, je nujno treba zaostriti oziroma natančneje opredeliti pogoje za kandidate sodnike porotnike ter način imenovanja oziroma način njihove izvolitve in ponovne izvolitve na volitvah.
To vendar terjata njihova velika pristojnost in temu ustrezna odgovornost. Sicer bodo sodniki porotniki pogosto odveč, farsa sodstva, figov list sodnega senata. Državljani pričakujejo dvig kakovosti dela sodstva, tožilstva in policije, saj ti delujejo v imenu ljudstva in za ljudstvo.
Franc Mihič, Ribnica
Ob tem mojem odstopu niso, ne izvršna oblast, -Ministrstvo za pravosodje-, ne zakonodajna oblast, - stranke in poslanci v DZ RS-, ki po ustavi in naravi oboji nadzirajo delovanje sodstva, - katere sem tudi seznanil o odstopu-, doslej javnosti dali popolnoma nobenega odziva, čeprav so v službi ljudstva, v imenu in za račun ljudstva.
Kako naj sploh deluje država prava, ko ne zakonodajna oblast, ne izvršna oblast, ne obravnavata celo realnih javno objavljenih problemov delovanja pravne države, to je delovanja zlasti tožilstva in policije, in seveda pravosodja, ki je odvisno od kvalitete dela tožilstva , ki toži v imenu ljudstvu in sodniki sodijo ljudstvu?
Nihče ne reagira na sedanjo neživljenjsko vlogo sodnikov porotnikov in na njihov neustrezen način izvolitev, glede na to da ki so po zakonu enakovredni predsedniku senata, dejansko pa so bolj figov list za anomalije na obravnavah.
Demokracija ne deluje, če ne deluje pravna država.
Državo vodi najvišji organ oblasti v parlamentarni demokraciji, DZ RS oz. izvoljeni politiki, ki torej s zakoni, ki so »proizvod njihovega delovanja«, vodijo, nadzorujejo in ukrepajo in na koncu vedno odgovarjajo tudi za rezultate delovanja pravne države, tožilstva, policije in tudi pravosodja, saj so vsi v službi ljudstva in delujejo za račun ljudstva.
Franc Mihič, Don Kihot s Parkinsonovo boleznijo
P.s.:
Dokler politika zavajala z izgovori o stoodstotni avtonomiji inštitucij pravne države, češ da ni nič odgovorna za rezultate delovanja inštitucij pravne države, bo Slovenija še dolgo država opeharjenih in razočaranih državljanov nad državo.
To je tudi izigrani podjetnik Smrtnik z Parkinsonovo boleznijo, katerega stanje je sramota države, vseh njenih pravnih in političnih inštitucij, ki vse žive od šikaniranih državljanov, davkoplačevalcev.
Jul 09, 2018