Nadzor in odgovornost sta v državi, kjer je »ljudstvo na oblasti«, pokazatelja kulture  izvoljene oblasti do državljanov, odnosa do porabe javnih sredstev i.p.. Sredi zahtevnega, a uspešnega boja naše nove vlade  z epidemijo COVID-19, se odvija boj za zasluge med  aktualno vlado in sedanjo opozicijo. Kdo je bil in je bolj skrben pri porabi javnih sredstev, kdo je odkril  nepravilnosti pri nekaterih nabavah  oz. poslih za oskrbo z zaščitnimi  maskami in respiratorji. Razplamtela se je besedna pozicijska hladna vojna v medijih in  na portalih. Nasprotniki vlade gredo na cesto, kot da je država pred propadom, pa ne zaradi virusa, ampak zaradi načina dela oz. komuniciranja vlade in premiera z javnostjo. Prav bi bilo, da se obravnava odprta vprašanja, tudi glede demokratičnosti ravnanj, da se prepreči anomalije za prihodnje take primere. Tudi zato, ker se mnogi počutijo očrnjeni, čeprav so bili le dobronamerni, a se jih je prijelo, kot da so vojni dobičkarji, čeprav zato še ni pravih  dokazov. Zadeva je prišla do vrelišča in politika predlaga  ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Vlada je prva dala predlog državnemu zboru, da ustanovi komisijo. Tudi opozicija hoče imeti preiskovalno komisijo, kar je pravilo demokracije. Vladna koalicija pa temu nasprotuje, češ  za isto zadevo ne  moreta biti imenovani dve komisiji, zato naj se opozicija  priključi vladni komisiji. Druge komisije  ne bo, ker je že vložen predlog  vladne  komisije. Tako sem si zapomnil zaključek soočenja predstavnika pozicije iz vrst SDS in predstavnika opozicije v Odmevih na RTV. Ali res rabimo dve komisiji? Mnenja sem, da ni niti ena potrebna, če bi državne inštitucije pravne države delovale in ne le opazovale. Demokracija ne deluje brez pravega nadzora. Velja pa zlato pravilo, da le opozicija nadzoruje pozicijo in ne obratno. Vlada je že predložila poročilo o odvijanju poslov nabave zaščitne opreme. Vlada   ima  na voljo druge mehanizme, da lahko z njimi ugotovi, če ona sumi, da je šlo za zlorabo javnega dobrega. Če obstoje  v poročilu sumi nepravilnosti, je  dolžna, da ukrepa, kar je tudi  dolžnost  državnega tožilstva. Predstavnik pozicije je v Odmevih rekel, da ni mogoča nobena druga komisija kot vladna, ker je bil njihov predlog prvi vložen v postopek. Samo to, da je predlog vlade vložen prvi, nikakor ne opravičuje, da vlada dela po balkanskem načelu; Kadija tuži, kadija sudi!" Vlada ne da prednost opoziciji kot se to spodobi. Problem je, da se pogosto ne ve, kdo sme koga in kdo mora koga nadzorovati, sicer ni odgovornosti. Sedanja opozicija  pa že vseskozi in za vsako ceno  zagovarja, da je ob delitvi oblasti, najbolj pomembna absolutna neodvisnost vsake od treh vej, tudi pravosodja in posebno tožilstva.  Če se pojavi dvom v ustavnost in zakonitost dela katere izmed vej državne oblasti,  morata ostali veji posredovati, da se prepreči koncentracijo moči in delovanje vej oblasti brez nadzora preostalih vej oblasti.  93. člen Ustave RS določa:»Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.« Lani pa je sedanja opozicija temu nasprotovala in  je branila popolno neodvisnost in nedotakljivost pravosodja, tedaj konkretno »suverenost  tožilstva. Kdaj bo politika ustrezno zavarovala učinkovito načelo delitve oblasti in preprečila različne načine zlorabe državne oblasti.«  

Menim, da le niso samo posli z maskami problem države.

Franc Mihič, Ribnica