Spremljam vroče razprave o praznikih, da bi nas združevali, ne delili. To ni, 27. april, Dan Upora - Dan OF, ker tedaj ni bilo upora, niti ne OF, ki so jo vodili komunisti, ki so spoštovali, da sta bili Nemčija in SZ zaveznici. Ustanovljena je bila le PIF- protiimperialistična fronta. To ni tudi bivši Dan vstaje slovenskega naroda, 22. Julij, ko so partizani pri Tacnu likvidirali slovenskega žandarja, ki je bil v službi nemške oblasti. Zopet berem, da je 13. maja 1941 potekal prvi oboroženi spopad Slovencev z okupatorjem po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. To naj bi bil torej dan začetka oboroženega upora Slovencev v drugi svetovni vojni in naj bi postal nov državni praznik. Na spletu celo berem:»Na današnji dan se je zgodil resnični dan upora proti okupatorju: spominjamo se, kako je organizacija TIGR kot prva napadla skupino italijanskih fašistov.«To ni res. Italijanske oblasti so napadle skrite člane TIGR-a. Povsem pa pozabljamo Slovence, oficirje, vojake in prostovoljce kraljeve vojske, ki so se prvi upirali. Po bombardiranju Beograda so letalci Slovenci takoj bombardirali Graz in Bari, katerega bombardiranje je vodil Vuk Rupnik. Dr. Tatjana Srebot Rejec, soproga Alberta Rejca, političnega voditelja organizacije TIGR pravi:«Edini cilj organizacije TIGR je bila priključitev Primorske k domovini, tedanji Kraljevini Jugoslaviji.« Na Mali Gori je bil zgolj napad na TIGR-ovce, borce proti fašizmu. Ne pa spopad za cilje OF oz. NOB, kot to prikazuje politična levica, zlasti ZZB za vrednote NOB. Ta dan je patrulja, sestavljena iz slovenskih žandarjev in italijanskih karabinjerjev, odkrila tri dobro oborožene tigrovce v skrivališču v koči na Mali Gori pri Ribnici. Zalotila jih je nepripravljene, brez straže okrog svojega skrivališča. Prvi napad ni uspel. Obkoljeni in oblegani so se junaško upirali ter se niso predali, kljub premoči napadalcev žandarjev. Šele, ko je patrulji prišla na pomoč enota italijanske vojske, so jih lahko zajeli. V spopadu je umrl Danilo Zelen, težko ranjen se je raje ustrelil kot se predal. Tako so se vsi trije sicer dogovorili. Ferdo Kravanja je bil hudo ranjen, nezavesten in so ga zajeli, Anton Majnik pa jim je ušel. Edina žrtev je bil Danilo Zelen, vojaški vodja TIGR-a, tudi državljan kraljevine Jugoslavije in rezervni obveščevalni častnik Dravske divizije. Žal je dejstvo, da je fašistična oblast l. 1939 proglasila Danila Zelena za nevarnega Italiji ter razpisala tiralico. Za njo so gotovo vedeli tudi žandarji in karabinjerji v Ribnici in so iz tega razloga napadli TIGR-ovce, ki jih je po mojem mnenju izdal žandar, ki je bil v tej patrulji, ne pa Filip Tekavec, oče Bruna Tekavca, kateri je sicer tako pričal. V objavah o tem dogodku, se poudarja kot samoumevno, da je zajetje Tigrovcev omogočila samo izdaja komunista.

Nisem tega mnenja, ko berem objave pokojnega general majorja Marijan Krajnc, publicista, ki navaja, da sta v zapuščini pokojnega Filipa Tekavca dva dokumenta, ki ne potrjujeta, da je Filip izdajalec. Marijan. Krajnc je odkril, da je poleg spopada šlo tedaj tudi za finančne posle zamenjave veliko dinarjev v italijanske lire. TIGR je dobival sredstva tudi od angleških obveščevalni služb.

Levi del politike oz. ZZB trdi, to je bil prvi oboroženi upor okupatorju v Evropi, ki je prerastel v NOB, pod vodstvom OF. Kar ni res, saj ni TIGR napadel okupatorja, temveč nasprotno. TIGR tudi ni mogel postati član OF. Še 1. maja 2016 je doc. dr. Bojan Godeša z Inštituta za novejšo zgodovino povedal, da so bili komunisti do organizacije TIGR zadržani, ker se je TIGR naslonil na reakcionarne sile, kot je to kralj in nacionalno orientirana Kraljevina. Našteti prazniki niso ravno znak oboroženega upora. Praznujmo raje, brez razkola, 9. maj kot Dan zmage in Dan Evrope, ali 8. maj, ko smo l. 1989 z Majniško deklaracijo zahtevali suvereno državo!

Franc Mihič, Ribnica