»Slovenski kristjani smo po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2, eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše«, tako mag. Branko Cestnik, pater, berem v DRUŽINI iz leta 2007. Izjava ni doživela v cerkvi nobenega resnega odziva.
»Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Vsako nasilje nad žensko je oskrunjenje Boga. Obsodil je pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija«, berem na spletni strani Ognjišča. Niti ene besede opomina na moralni in finančni fiasko slovenske Cerkve oz. mariborske nadškofije.
»Refleksijo o tem, kako se je lahko zgodilo, da smo pokleknili pred denarjem, bi morali voditi Družina in Ognjišče, da bi lahko vsi brali in sodelovali. Nobena krona jim ne bi padla z glave, le bolj bi bila podobna kakšni avstrijski ali italijanski cerkvi«. Pater mag. Branko je bil zopet edini kritičen v laičnem tisku, ki je napisal:«Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved.«
V NEDELU- u, 22. decembra 2019, pater Cestnik zopet pravi: »Vprašanje je, kaj se je v 90. letih dogajalo v naši Cerkvi, da se je vključila v te posle. Treba se je vedno vprašati, kaj je primerno za Cerkev, njen socialni nauk. Zlasti potem, ko nad naložbami nimaš več nadzora in gredo te v kabelske operaterje, ki prodajajo pornografijo. Cerkev si je po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, vendar se je očitno pojavil pohlep«.
Zaslužni profesor UL v Ljubljani prof. dr. Vinko Potočnik, sociolog, teolog, psiholog in pedagog,v Delu, dne 22. decembra 2019, ugotavlja:«Največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev...Močno zastopana je bila smer tistih, ki so videli nadaljevanje poti tam, kjer je prenehala z zmago socialistične revolucije, torej pot klerikalne in institucionalno močne Cerkve, denacionalizacija naj bi pripomogla k temu, da bo Cerkev znova bogata in močna. »Očitno je največ prostora zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev, čeprav smo se prav takšne najbolj bali. Zato je bila celotna Cerkev javno prepoznana ne le kot bogata, temveč kar lakomna, vrh problematičnosti te smeri je pokazal finančni polom mariborske škofije. Papež Frančišek opozarja, da se izteka čas imperialni Cerkvi, ki svoje delovanje naslanja na moč in oblast, pozornost usmerja k ranjenemu človeku, zato raste upanje, da bo tudi Cerkev pri nas lahko ozdravila rane, ki sta jih zadala revolucionarno obdobje in sedanji čas trdega kapitalizma«. Zaslužni profesor niti ene besede o moralnem škandalu slovenske cerkve, ko je cerkvena gospodarska družba 7 let, ves čas njenega lastništva, prodajala legalno najtršo pornografijo. Cerkev v Katekizmu pravi: »Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«
Upokojeni metropolit nadškof, msgr. ddr. Anton Stres, rektor Katoliškega inštituta,je lani v ONI, v prispevku «Vera ni razumska, je pa razumna«, govoril o nepopolnosti cerkve in ljudi:»Živimo v nepopolnem svetu in v njem sem nepopoln tudi sam. To moram sprejeti, s tem potrpeti; človek sam je nepolno bitje. Nisem ne idealist ne čistun. Kar ne pomeni, da se strinjam z vsem tistim, kar je narobe, temveč zgolj to, da se zavedam preprostega dejstva: Živim v svetu, ki je, kakršen je.«
Ali je torej sporočilo Cerkve, da naj sprejmemo in živimo v svetu kakršen je in pustimo naj svet ostaja tak kot je? Mar zato slovenska cerkev ni upoštevala lastnega nauka in je njena T-2 lahko več let razpečavala pornografijo? Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo žensk, mater in škodi družini. Na pobudo samo par staršev je država s spremembo zakona poskrbela, da je pornografija na TV kodirana in dostopna le odraslim proti plačilu. Cerkev je ta prizadevanja staršev žal le opazovala. Mnogi smo bili zato osupli in zgroženi, da je cerkev za tem kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo. Cerkev je kljub temu ogromno vlagala v družbo T-2, ki je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. Prodajala je greh, ko to cerkev uči druge v KATEKIZMU. V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, oz. njihovi nevračljivi krediti, na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v ob prihranke. P. mag. Branko Cestnik je jasen:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved»! Nadškof ddr. Anton Stres je dejal: »Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila. Zakaj ne zvonita? Mar je katarza v slovenski Cerkvi že končana? Vatikan je moral škofe povabiti, da so odstopili in se upokojili, a so zopet vzor moralne drže in odgovornosti in uče etiko. Papež, poglavar cerkve je torej obsodil v dobiček usmerjene industrije kot je pornografija. Škof Andrej Glavan pa je izjavil:»To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja zlih«. Kriv je torej zlodej, le hudič, v cerkvi pa nihče? Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pravi:»Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to«! Mar je to za slovensko občestvo sprejemljivo, da je tiho? Zakaj te nedavne izjave niso aktualizirane v katoliških medijih? Mar ne velja, »Resnica vas bo osvobodila«? Kako je katoliško občestvo spoštovalo dostojanstvo ženske, ščitilo družino in mladoletne pred pornografijo? Kdaj bo o tem razprava tudi v Katoliških medijih oz. občestvu?
Franc Mihič, Don Kihot s Parkinsonovo boleznijo
Ribnica, 25. januar 2020
P.s.:
Naju z ženo in najine prijatelje, -starše z mladoletnimi otroci-, je zelo motila enostavna dostopnost mladoletnih do pornografije na TV ekranu dnevne sobe. To je, bila je nekodirana, zastonj dostopna pornografija kar na domačem TV ekranu. Skupaj s temi starši oz. samo z očetom, ter soproga Franc in Marija Mihič in najin sin l. 2001, smo na policijski postaji podali policiji prijavo suma storitve kaznivega dejanja oz. nezakonitega predvajanja pornografije na domačem TV, dostopnega tudi mladoletnikom, zoper lokalnega operaterja R-Kanal. Nato smo podali prijave še tožilstvu in inšpektorju za medije, ter se obrnili tudi na Komisijo DZ RS i.d. in r tako dosegli, da je/so moral/i operater/ji umakniti sporne programe in dosegli, da se je spremenila zakonodaja in so »programi za odrasle« na TV zakodirani in dosegljivi proti plačilu kode.
Tedanji ribniški dekan pa na TV tedaj celo pravi: »Zakonca Mihič po svoje razlagata nauka katoliške cerkve!« Vodstvo Cerkve prosim za pojasnilo te obtožbe, saj sva tedaj bila aktivna katoličan, a vse do danes tega nisem prejel!?
Ker sem o dogajanju na temo pornografije sodeloval v oddaji na POP TV in komentiral izdane različne odločbe državnega tožilstva, ko je tožilec zavrgel vse sume kaznivega dejanja v zvezi s predvajanjem nekodirane pornografije kabelskega operaterja, ob poznani odločbi prepovedi predvajanja pornografije na lokalni TV mreži, sem to nerodno a upravičeno v oddaji na TV komentiral tožilčevo ravnanje oz. ugotovitve, me je l. 2003 še državni tožilec obtožil suma storitve kaznivega dejanja razžalitve organa. Pri tem sem bil pripeljan na policijo, kjer so mi vzeli številne prstne odtise, slikali s tablico in številko, kot je to predpisano za vse osumljene kriminala. Sodišče po par letih zavrže obtožbo kočevskega državnega tožilca, čeprav mu je bil sicer edina priča predsednik kočevskega sodišča. Oddahnem se. Žal zopet ne! Stroške sodišča in postopka plača po pravilu država, tudi ko tožbo zgubi državni tožilec. V mojem primeru žal ni bilo tako, odvetnik mi je zaračunal višje stroške in ni nikoli dal računa….Kaj vse sem bridkega doživel, lahko pove moj obilen arhiv na to temo lahko bi napisal knjigo samo o tej zadevi, kjer bi se videla brezbrižnost družbe in njenih inštitucij, tudi odvetnikov in pravosodja, žal tudi katoliškega občestva.
O naši kulturi in o stanju duha v Sloveniji, tudi med katoliškim občestvom kaže tudi to, da je samo ena družina, in še to samo oče, sicer ateist, oče mladoletnikov, ki me je edini pozval za pomoč oz. k akciji za zaščito mladoletnih otrok. Samo oče mladoletnih otrok in še trije podpisniki smo podali prijavo na policijski postaji v Ribnici, to smo bili torej moj kolega, oče mladoletnikov, inženir, moj sin študent, moja žena profesorica pedagogike in tedaj članica Katoliških pedagogov in jaz, Franc Mihič, univ.dipl. inž., pionir ribniške demokracije, prvi predsednik SKD Ribnica. Aktivno sta sodelovala tudi pionirja ribniških SKD, zakonca, magistra Stanka Hitij Hočevar, univ. dipl. pharm. in Marijan Hočevar, magister Managementa ( ZDA), saj sta oba kasneje tudi podala prijave zoper ribniškega distributerja R –Kanal pristojnim organom, a jih je tožilec zavrgel. Epilog te slovenske pornografske zgodbe pa je; pozitivna sprememba Zakona o medijih, z omejitvijo dostopa do pornografije na domačem TV, dostopen je le kodiran in plačljiv ogled programov za odrasle. Prijavljeni kršitelji, ki jim je Inšpektor na osnovi prijav podal odločbo o prepovedi predvajanja pornografije in kazni, so ostali nekaznovani.
Državni tožilec pa je torej s pomočjo edine priče, to je kolega Predsednika sodišča, oba iz Kočevja, v povezavi s to zadevo po službeni dolžnosti obtožil mene suma žalitve njega kot javne osebe v mediju, to je javno v TV-oddaji na temo pornografije. Po štirih letih sodnega procesa, me je sodišče oprostilo suma. Državni tožilec je kasneje menda napredoval.
O vložitvi obtožnice, je poročalo samo Delo, o oprostitvi obtožbe, pa nobeden medij. Nadaljevale so se posledice, ki kažejo, komu služi pri nas pravo, zlasti ko brezbrižna večina v stran gleda. Nihče se tej akciji pridružil, niti nas javno podprl.
Po tem dosežku v prid mladoletnim, staršem in družini, ko je l. 2003 država temu le prisluhnila in ukrenila, pa je l. 2005 Cerkev za potrebe svojega vzdrževanja in delovanja, kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo, kar je bilo in je še zame nepojmljivo.
Cerkev je kljub temu vlagala v T-2 veliko sredstev s pomočjo kreditov. Družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. V popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom.
Kaj o tem menijo kleriki, verniki, katoliški izobraženci?
Ali je bilo to prav, in da se na vse to pozabi brez pravega epiloga, ki naj bi vzor za civilno družbo?
Obtožen zaradi izjave na televiziji
Franc Mihič, nasprotnik pornografije, je obtožen, da je lani marca v oddaji Trenja razžalil kočevskega okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja
DELO Sob 11.09.2004
Ljubljana, Ribnica – Okrožna državna tožilka mag. Mira Polutnik Špringer je na podlagi ovadbe okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja vložila obtožnico zoper Franca Mihiča iz Ribnice z obtožbo, da je storil kaznivo dejanje razžalitve. To da se je zgodilo v oddaji Trenja, ki je bila marca 2003 v živo na POP TV na temo predvajanja programov s pornografsko vsebino.
Franc Mihič se je od leta 2001 zavzemal za odpravo nočnega pornografskega programa na lokalnem kabelskem omrežju, ki so ga predvajali na območju občin Ribnica in Sodražica. Obtožen je, da je v oddaji Trenja razžalil okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja. Storil da je kaznivo dejanje razžalitve po 2. odstavku v zvezi s prvim odstavkom 169. člena Kazenskega zakonika, storilca tega dejanja pa lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Žaljiva da je bila Mihičeva izjava: »Celo tožilec laže, ker ima, enkrat je erotika, enkrat pornografija.« (Citat iz obtožnice)
Franc Mihič pravi, da nikakor ni hotel nikogar žaliti, v oddaji Trenja, na katero je bil povabljen kot gost, pa je bil v stresu zaradi groženj, ki jih je dobil tik pred njo. Zato je, pravi Mihič, tudi nerodno komentiral ravnanje oziroma ugotovitve kočevskega okrožnega državnega tožilca Bojana Šobarja, ki je pred tem zavrgel vse ovadbe zoper kabelskega operaterja, ki je predvajal pornografski program.
Mihič se sprašuje: »Ali bom v tej slovenski zgodbi o pornografiji, ki je eden od pomembnih generatorjev spolnega nasilja, pedofilije, trgovine z 'belim blagom', spolnih bolezni, aidsa in podobnega, mogoče kaznovan zgolj jaz?«
Oziroma drugače, pravi Mihič: »Ali bom mogoče kaznovan in ostal javno ožigosan kot kriminalec samo zato, ker sem verjel in tudi drugim dopovedoval in dokazal, da le obstaja slovenska pravna država?«
Simona Fajfar
https://www.delo.si/novice/kronika/obtozen-nasprotnik-pornografije.html
http://www.delo.si/clanek/1376
Opomba: Po štiri letih oproščen obtožbe. Posledice so bile hude! Noben drug medij, tudi ne desni, ni poročal o procesu, razen to v Delu..
O moji nedolžnosti in oprostilni sodbi ni poročal niti en medij!
Višje sodišče je potrdilo oprostilno sodbo sodišča prve stopnje.Podajam nekaj citatov iz oprostilne sodbe višjega sodišča:
"Dejstvo namreč je, kot to pravilno ugotavlja izpodbijana sodba,
da se obtoženčeva besedna zveza "celo tožilec laže, ker ima,
enkrat je erotika enkrat je pornografija" v bistvu nanaša na dve
odločbi, s katerima je okrožni državni tožilec Bojan Šobar zavrgel
ovadbi, ki sta se navezovali na predvajanje kabelskega operaterja
R kanal iz Ribnice, pri čemer je v eni odločbi govoril o
pornografiji, v drugi pa o erotiki. Ob tem, ko je pravzaprav šlo
za obravnavanje enake materije, je zato utemeljen zaključek
izpodbijane sodbe, da je bilo obtoženčevo začudenje povsem na
mestu.... "Sicer pa je potrebno izpostaviti, da tudi nad tožilčevim delom občani lahko izrazijo določene pomisleke ali pa kritiko."
"Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da ta priča
(op.:Blaž Volf, predsednik sodišča v Kočevju) ni znala pojasniti, v kakšni zvezi je bila izrečena beseda "laže" in zato ji sodišče prve stopnje ni pripisalo nobene teže..."
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
FRANC MIHIČ
1310 RIBNICA
Ribnica, 2005-10-18
URAD LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA-METROPOLITA
Spoštovani metropolit gospod msgr. mag. Alojz Uran!
Danes sem nadškofiji ponovno in vam prvič po faksu poslal informacije o epilogu »slovenske-ribniške pornografske zgodbe«, kjer je razvidna tudi javna obsodba predstavnika RKC tistih, ki smo ravnali v skladu z veljavnimi slovenskimi zakoni in Katekizmom RKC.
Doslej od RKC še nismo prejeli nobenega pojasnila glede po mojem krive obsodbe našega ravnanja s strani predstavnika RKC.
Upam, da boste primer proučili in podali pojasnilo in odgovor!
S spoštovanjem,
Franc Mihič
DNEVNIK-petek, 11.01.2008
Tekst: Franc Mihič, Ribnica
Spoštovani nadškof, metropolit in predsednik SŠK, gospod msgr. mag. Alojz Uran!
Že 18. oktobra 2005 sem tudi na vas osebno poslal vlogo, pred tem pa že (prvič) 7. 4. 2003 in kasneje še večkrat na tedanjega nadškofa dr. Franca Rodeta in tudi na SŠK, da mi slovenska RKC pojasni, kdaj in kako »zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve«, vendar doslej še nisva prejela nobenega ustreznega odgovora.
Z svojimi vlogami na slovensko RKC sem seznanil tudi Apostolsko nunciaturo v Ljubljani.
Kot sem vam v že veliko dopisih navedel, je predstavnik RKC, tedanji ribniški župnik, gospod Maks Ipavc javno v medijih, to je na Pop TV in lokalni ribniški televiziji, izjavil, »zakonca Mihič po svoje razlagata nauk katoliške cerkve«.
Tako je predstavnik RKC javno komentiral najina ravnanja, najine prijave kršenja zakonodaje, ki omejuje in sankcionira predvajanje pornografije na televiziji, prosto dostopno mladoletnim osebam, ki so bile uspešne in potrjene z odločbo inšpektorja za medije.
Menim, da je bila ta njegova javna izjava v čistem v nasprotju z naukom RKC, ki pravi:
»Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih materialov.«
Bila je škodljiva za javno moralo in ugled slovenske katoliške cerkve in njenega nauka.
Izjava pa ni bila nikoli preklicana ali pojasnjena.
Takšna javna izjava predstavnika katoliške cerkve je za naju žaljiva in zelo sporna, saj je globoko prizadela najino integriteto in prizadela najino ožjo in širšo družino.
Izjava je bila javno izrečena kleveta, kar je kaznivo dejanje.
Še vedno sva prepričana, da sva upravičena do odgovora RKC na najino vprašanje in tudi do javnega pojasnila glede najinega ravnanja tudi glede na nauk katoliške cerkve.
Ker v petih letih nisva prejela od RKC nikakršnega ustreznega odgovora, vas ponovno prosim za odgovor oziroma pojasnilo na javno izrečeno kleveto predstavnika RKC zakoncev Mihič. Prepričan sem, da sem do pojasnila upravičen, saj je bila izjava napad na najino integriteto s škodljivimi posledicami.
Dobil nisem nobenega odgovora, kot da se nič zgodilo!
REGULACIJA PORNOGRAFIJE
Projekt nevladnega sektorja
2006
Dr. Renata Šribar
Tranzicijska politična obravnava pornografije in njeni zakonodajni okviri
Primer Mihič
Prvi primer, ki je sprožil javno tematizacijo regulacije pornografije in regulativni postopek, je znan po priimku njegovega iniciatorja. Gospod Mihič je s sopodpisanimi novembra 2001 na policijski postaji v Ribnici podal prijavo suma kaznivega dejanja po 187. členu Kazenskega zakonika, ker je R-kanal po 12. uri zvečer predvajal italijanski pornografski program SCT. Državljanska prijava je šla tudi na Ministrstvo za kulturo, nanašala pa se je na 84. člen zakona o medijih.
Policijski inšpektor je zadevo predal okrožnemu državnemu tožilcu; kljub izjavi direktorja R-kanala, da imajo v programski ponudbi dejansko pornografski program, je bila ovadba januarja 2003 zavržena. Policija je predložila informacijo, da je okrožni državni tožilec označil program kot erotičen.
G. Mihič se je zaradi nekonsistentnosti v opredelitvi sporne vsebine in ovržene ovadbe pritožil Komisiji za peticije in pritožbe. Kot je razbrati iz zapisnika seje, je bilo s konsenzom ugotovljeno, da v praksi ni jasne razmejitve med erotiko in pornografijo, da natančna definicija pornografije ne obstaja, vendar pa je v navedenem primeru šlo nesporno za pornografijo.[1] Generalna državna tožilka je izjavila, da bo odločitev okrožnega državnega tožilca strokovno preverilo še višje državno tožilstvo. Sprejet je bil tudi sklep, naj ministrica predpiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov ter opredeli vsebine, ki lahko resno škodujejo njihovemu razvoju.
Na seji je predsednik komisije predstavil tudi evropske zakonodajne norme v zvezi z regulacijo pornografije. Sklepamo lahko, da gre za gradivo, ki vključuje tudi podatek, da »nikjer ni zaslediti natančne definicije pornografije in njene razlike v primerjavi z erotiko«.[2]
Drugi dogodek, povezan s primerom, zadeva Ministrstvo za kulturo. Vodja oddelka za medije je februarja 2003 poslal kabelskim operaterjem obvestilo o spoštovanju 84. in 114. člena ZMed, v katerem so posebej obrazloženi 1., 2. in 3. odstavek 84. člena ZMed z zaključkom, da »zakon glede prizorov pornografije ne predvideva nobene izjeme« in da je prepoved predvajanja pornografije absolutna. Višji inšpektor za medije je R-Kanalu in Telemachu izdal odločbi o prepovedi predvajanja pornografskih vsebin. Z iste instance je bil sodniku za prekrške podan predlog za uvedbo postopka proti obema operaterjema, vendar je bil končni izid ugotovitev, da obravnava ni možna, ker je od spornega predvajanja preteklo že več kot eno leto. …
Nov 11, 2020
