Članek
Kako poraženec postane premier rešitelj države?
Objavljeno Dec 18, 2020

Predsednik DeSUS-a, Karel Erjavec, ki je na volitvah dobil le 394 glasov, kar je poraz in nezaupnica, pa je kljub temu bil in je zopet naprej predsednik stranke DeSUS, večkrat minister, sedaj pa naj bi postal celo premier, rešitelj Slovenije, po merilih svoje stranke, levice oz. opozicije.

To je pravi moralni kaos, brez občutka za spodobnost in odgovornost. Sramota Slovencev v EU in svetu. To je možno samo zato, ker pristajamo na moralni kaos, čeprav se prevzetno ponašamo, da v merilih demokracije prekašamo EU, a v praksi hinavsko pristajamo, da ima lahko vsak svoj prav, za kar pa se nujno ne rabi država, kaj šele EU.

To se lahko zgodi samo tam, kjer je državljanom malo mar, kdo ima oblast, samo da je naš, naše stranke in je po izvolitvi hvaležen in odgovoren le stranki in njenemu predsedniku, volivcem pa skoraj nič.

To potrjujejo prazne plačane poslanske pisarne, kjer se srečavajo le prijatelji in znanci... pa imamo nepotizem, ne pa demokracijo, ki je le tedaj učinkovita, če je prisotna odgovornost z merili za uspeh in tudi možen nadzor, kar očitno ni pri nas praksa. Samo da je oblast naša in smo mirni, lahko gremo na dopust, saj nadzor ni potreben, ker je na oblasti naš.

Prevladuje, torej vsi smo in so »fajn«, samo da znaš kaj »zrihtat» mimo vrste, ni važno kako, na čigav račun, pa si že sposoben in pošten. Vsi pa godrnjamo in ne cenimo politike in oblasti, a smo prepričani, da za to nismo mi nič odgovorni, » so le marsovci, ne mi«.

Volilni sistem je tak, da na koncu samo stranka odloča, kdo je njen favorit za oblast, glas volivca pa čisto nič.

To dokazuje, ko lahko poraženec na zadnjih volitvah kandidira celo za premiera. Enako je poraženec na zadnjih lokalnih volitvah, Jože Tanko, brez zadržkov postal po volji predsednika SDS, kar podpredsednik Državnega zbora.

Tako naše stranke oz. predvsem njihovi predsedniki lahko mimo načel in mimo dejanske volje volivcev, vladajo po svoji volji, saj zaradi takšnega volilnega sistema, ne čutijo dovolj nadzora in ne odgovornosti do volivcev, kar hromi razvoj države.

V stranki SDS so še pred leti bili na stališču, da predlagajo takojšnji začetek pogovorov o reformi političnega sistema, kar je prvi pogoj za reševanje krize. »Reforma mora predvsem omogočiti volivcem, da bodo imeli odločilen glas pri izbiri svojega predstavnika«, so bili prepričani. Potem pa so to stališče opustili in volivce, aktivne državljane, pustili na cedilu.

Žal pa se sedaj zopet dogaja, da ravno Janez Janša, kot predsednik SDS in premier, ki je prelomil dano obljubo volivcem, sedaj zopet vztraja in volivcem odreka pravico, da bi imeli odločilen glas pri izbiri svojega predstavnika za oblast.

SDS je trdila, da so spremembe volilnega sistema prvi pogoj za reševanje krize. Mnogi volivci smo razočarani, a pričakujemo spremembe volitev, potrebnih za reševanje krize.

Kdaj bo to?

Vladavina prava kot pogoj za demokracijo DNEVNIK, 16. maj 2019 »V bivših »diktaturah« mora biti na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem. Pošteni in neodvisni sodniki so namreč bolj vplivni kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo. Srečne so tiste države, ki imajo tako ene kot druge. Naj jih gojijo in varujejo,« pravi znani evropski filozof Karl Popper. O tem premišljujem pod vtisom vroče razprave na izredni seji DZ RS o delovanju pravosodja v ponedeljek, 13. maja. Že leta državljani malo zaupajo pravosodju in tožilcem, najbolj zaupajo gasilcem. V razpravi na tej »zgodovinski« izredni seji DZ so predlagatelji seje opozorili na pritiske na sodnike in druge anomalije pravosodja in da ne tožilstvo ne pravosodje nimata pravega nadzora ter delujeta »samoupravno«. V tožilskem, enako v tudi v pravosodnem svetu imajo »nadzirani« tožilci in sodniki prevladujoč vpliv in tako nadzorujejo sebe. Demokratično državo vodi najvišji organ oblasti v parlamentarni demokraciji, to je DZ RS, ki postavlja cilje in merila. Za to sprejema oziroma »proizvaja zakone« tudi za delovanje obeh drugih oblasti. Zakoni so njegovi izdelki. Pravično je, da vsak odgovarja za kvaliteto delovanja svojih proizvodov, zato mora nadzorovati njihovo uporabnost in učinke. »Nobena oblast ali moč – politična, sodna, zdravniška, finančna, akademska, kulturniška, cerkvena – ne sme ostati brez nadzora; vedno je odgovorna republiki – državljanom. Predsedniki, ministri in tožilci se ne smejo nadzorovati sami; sploh pa se ne smejo bankirji, biznismeni in kleriki… Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast. Zato imamo državljani politične pravice – govoriti, protestirati, objavljati – in kritizirati vse oblasti. Ker vse oblasti – tri veje in vsi organi, predsednik države – samo služijo uresničevanju ustave, so avtonomni samo v zakonitosti. In to velja za vse univerze, cerkve, društva – za kogar koli v republiki,« pravi Iztok Simoniti, nekdanji diplomat. Strinjam se. za»Sodni svet je ustavna institucija. Trenutni položaj v praksi pa po moji oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. Sodni svet odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu,« pa je v svoji odstopni izjavi opozorila profesorica za evropsko pravo na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na sodišču EU. Odstopila je, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve in ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu, tudi ne more prispevati h krepitvi upanja v sodstvo. Tudi sam sem kot sodnik porotnik – ki ima enako pristojnost kot profesionalni predsednik sodnega senata – odstopil iz podobnih razlogov in namenov. Odločitev o odstopu je bila ena najtežjih v mojem življenju. Opozorila so ostala brez odziva. Vroča razprava na izredni seji DZ RS je bila potrebna. »Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast.« Predlagatelji izredne seje DZ RS so si to svobodo tokrat izborili z argumenti. Nacionalna RTV te razprave skoraj ni zaznala. Vsekakor Slovenija potrebuje boljšo vladavino prava, za razvoj demokracije in ekonomije. Franc Mihič, Ribnica https://www.dnevnik.si/1042886233/mnenja/odprta-stran/vladavina-prava-kot-pogoj-za-demokracijo