To vprašanje se mi postavi, ko politika le obravnava 20 let star problem 18.000 izbrisanih podjetnikov in posledično problem 60.000 prizadetih državljanov. Tedanja vladajoča politika je zaradi "višjega" interesa spremenila zakon o gospodarskih družbah tako, da je velike dolžnike razbremenila plačila dolga in ga prevalila na mala "izbrisana"podjetja. Menim, da je vzrok za to gorje državljanov to, da politiki nimajo dovolj empatije, ne poznajo vzroke tujega uspešnega podjetništvo, ne dojamejo, ali se sprenevedajo, kaj tam pomeni "Družba z omejeno odgovornostjo"- d.o.o.. Po spremembi zakona morajo v bodoče družabniki odgovarjati za dolgove ne samo vloženimi sredstvi v podjetje, ampak kar z osebnim premoženjem, kar nima nobena država na svetu. Spremeniti zakon tako, da družabniki in delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem, je neumnost, ki je naredila ogromno škodo nedolžnim državljanom in etiki poštenega podjetništva, ker se ne tolerira in se ne odpušča, temveč sankcionira tako početje,Vsak vpleten v to zgodbo, mora odgovarjati osebno, ne samo država! Problem sega v leto 1999, ko je parlament zaradi prevelike nediscipline in insolventnosti podjetij sprejel zakon, po katerem je država prisilila podjetnike, da so za dolgove teh podjetij odgovarjali z osebnim premoženjem. Po tem zakonu so tudi delničarji in družabniki postali odgovorni z vsem svojim premoženjem, čeprav s poslovanjem podjetja niso imeli nič opravka. Podjetniki so po spremembi zakona morali dolgove podjetij odplačevati z osebnim premoženjem, čeprav so ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo. Ljudem so zato rubili hiše, avtomobile, zemljo, vse, kar je vrednega. Približno 18 tisoč podjetnikov naj bi država izbrisala proti njihovi volji in jim potem pobrala vse; razpadle so številne družine, nekateri so si v obupu vzeli življenje. L. 1999 je vodil vlado dr. Janez Drnovšek, mag. Anton Rop pa je bil minister za delo. Takratni minister za finance Mitja Gaspari je za pripravo zakona, ki bi odpravil insolventnost podjetij, sprejel teze Aleša Zalarja, takratnega predsednika Slovenskega sodniškega društva, ki je vrinil člen iz ZGD, in sicer o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Ta predvideva, da podjetnik soglaša, da ne želi več poslovati in pri notarju podpiše, da je poplačal vse upnike, vse delavce in da bo, če se v letu dni javi kak upnik, dolgove poplačal z osebnim premoženjem. Gaspari je k sodelovanju povabil tudi nekdanjo sodnico Nino Plavšak, ki je v zelo kratkem času zakon po tezah Aleša Zalarja tudi napisala. Takratno Gasparijevo finančno ministrstvo je predlog zakona posredovalo državnemu zboru, poslanci pa so Zakon o finančnem poslovanju sprejeli po hitrem postopku. Da so takrat ravnali narobe, danes priznavajo tako na ministrstvu za pravosodje, nekateri poslanci kot tudi nekateri ustavni pravniki, a krivic ne odpravi nihče. Z njim so čez noč izbrisali na tisoče podjetij, dolgove pa prevalili na osebno premoženje njihovih lastnikov, tudi če so v podjetju imeli le eno samo delnico. Izbrisani podjetniki pravice na slovenskih sodiščih niso našli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem je neumnost. To je skregano z bistvom delnice v kapitalskih družbah, z bistvom d.o.o. , d.d. in delničarskim pravom. Oškodovanci napovedujejo tožbe v znesku milijarde evrov. Politika, leva in desna je zatajila svojo odgovornost. Tako se (je) zatira(lo) podjetništvo in vlaganje osebnega kapitala v gospodarstvo. Ne razume se bistva kapitalskih gospodarskih družb in odgovornosti njihovih lastnikov, ko se ne razume, kaj pomeni delež v d.o.o. in kaj delnica v d.d.- delniški družbi. To nas bo še ogromno stalo. Ta afera, nizke empatije, neodgovornosti, neznanja o gospodarskih družbah, je državi in državljanom naredila veliko škode. Odgovorni politiki in strokovnjaki pa so še sedaj ugledni, celo nam pišejo nauke v kolumnah. Vsa čast velja upokojenemu univerzitetnemu profesorju Šimetu Ivanjku, ki edini v Sloveniji pro bono vztrajno oporeka temu »unikumu« slovenske pravne države. Problem je še vedno na Evropskem sodišču. Tudi sam sem kolateralna žrtev takega ravnanja, slovenske politične in pravne elite. V tistem času smo bili v družini v socialnih težavah, zaposlena je bila le žena. Opravili smo posel poseka, spravila in prodaje lesa, v vrednosti 10.00 DEM. Les je kupil, odpeljal, pa nič plačal, podjetnik, d.o.o., ki je šel v stečaj in je tudi umrl. Odvetnik, ki je vodil proces izterjave dolga na sodišču, nam je predpostavil rešitev, da bi dolg pokojnega podjetnika morala plačati njegova teta, ki ni nič vedela za posle pokojnega sorodnika. Bila je vsa obupana. Prepoznali smo veliko krivico, ki jo je doletela, zaradi sprevržene zakonodaje. Mirne vesti smo ji odpustili plačilo 10.000 DEM, saj ji nismo mogli še mi napraviti krivico, ki jo je uzakonila politika s pomočjo pravnikov. Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje 60.000 državljanov? Ali bodo po 20 letih njihove kalvarije, vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS?

Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?