Zadnja dogajanja na sodnem svetu in okoli njega lahko z malce publicistične domišljije in nekaj komentatorske dramaturgije udobno stlačimo tudi pod naslov kultnega vesterna Dobri, umazani, zli (The Good, the Bad and the Ugly) režiserja Sergia Leoneja, z dodanim holivudskim uvodom "In potem je prišla Urška".

Gre pa za mariborsko odvetnico Urško Kežmah, (mimogrede, ko je pred leti na sodišču v Kamniku zastopala notornega Damirja Črnčeca v zasebni kazenski tožbi proti Mateju Toninu, zaradi domnevnega Toninovega "opravljanja", sta Črnčec in Kežmahova tožbo izgubila) ter nekdanjo sodnico, podpredsednico okrožnega sodišča v Mariboru in bivšo predsednico Slovenskega sodniškega društva ... Funkcij skoraj ni da ni. No, javno mnenje bi reklo, da Kežmahova sicer ne sodi v prvo ligo slovenskih odvetniških pisarn ali medijsko slovitih odvetnikov (Čeferini, Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partners, Franci Matoz ...), toda med boljšimi poznavalci te scene velja za izjemno dobro obveščeno in polinkano, vodi nadzorni svet Pošte Slovenije, ki sodi med največja državna podjetja, v Ljubljani pa njena pisarna domuje v elitnem kompleksu Schellenburg. Skratka, gre za dosti močnejšo igralko, kot je videti na prvi pogled. Za članico sodnega sveta je bila izvoljena med zadnjo vlado Janeza Janše (2021), predsednica sodnega sveta pa je postala med vlado Roberta Goloba (2024), kar verjetno tudi zelo veliko pove o njenih lobističnih spretnostih.

Dobra

In kdo bi si mislil, da bo - za nekatere celo "neka" - Urška Kežmah v enem samem letu, odkar je predsednica sodnega sveta, izvedla - poleg lastne stilske preobrazbe, da jo je danes fizično komajda prepoznati na fotografijah nekoliko starejšega datuma - nekaj kadrovskih in spremljajočih posegov, ki jih v znanih pogojih še vedno dodobra nereformiranega slovenskega tranzicijskega pravosodja, tesno prepletenega s politiko, lahko označimo celo za tektonske. In hkrati spretno odbija brutalne politične napade na Sodni svet (tudi s pomočjo evropskih sodnih inštitucij), ki jih zunaj in znotraj državnega zbora tudi osebno travmatično in maščevalno vodi njena someščanka in poslanka Svobode Lena Grgurevič, tista političarka novega kova, ki ji nikoli ni uspelo postati sodnica, ob napadih na Sodni svet pa tako rekoč vidno orgazmira, ob asistenci karierno neizživete okrajne sodnice, danes predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič.

Umazani in zli

Za njima, Grgurevičevo in Klakočarjevo, pa - seveda - stoji Kučanova "sveta trojica s Tavčarjeve 9", tudi po zaslugi sodnega sveta odhajajoči predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič, pravkar - na Sodnem svetu - razrešeni dolgoletni razvpiti predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik in predsednik višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan, ki se je tudi že znašel pod lupo komisije sodnega sveta za etiko in integriteto, torej same svete in nedotakljive krave vrhuške slovenskega pravosodja. Sedanji režim Đorđevića, ki se na nogometnih stadionih meče v objem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću - tik pred sodnimi naroki župana, in zvestega pravosodnega vojaka Pogačnika nedvomno ni hotel kar dati.

Hja, kdo bi si mislil, da se bo od tistega našega članka "Kučanova sveta trojica na Tavčarjevi 9 in lex Miki", objavljenega 25. oktobra lani, toliko spremenilo. Upoštevajoč brutalno dejstvo, da je za (levo) politiko sodna veja oblasti ena od ključnih struktur, poleg medijev, itak, za obvladovanje politične moči in celotne države.

Sicer je res, da se je po zadnjih internih sodniških volitvah v sodni svet (2024) sestava tega organa bistveno spremenila, toda brez Kežmahove na čelu takšnih sprememb zdaj še ne bi dočakali. Sodni svet je bil namreč do prihoda Urške Kežmah, ki se jim je nekako zgodila, zgolj in samo transmisija ter še ena varovalka slovenske pravosodne vrhuške in vrha ter ozadja leve tranzicijske politike.

In kaj se pravkar dogaja:

- Miodrag Đorđević je obupal nad možnostjo, da vendarle ostane predsednika vrhovnega sodišča, in menda izpadel tudi iz kombinacij za ustavnega sodnika. Zato zdaj naokoli razlaga, da se je sam odločil, da odide.

- Marjan Pogačnik se bo na razrešitev zagotovo pritožil.

- Tistim, ki so lobirali, da Lena Grgurevič postane nova pravosodna ministrica, ni uspelo. Ker gre za resor Socialnih demokratov in ker premier Golob - očitno, kot se hihitajo - le ni tako nor, da bi Grgurevičevo inštaliral za pravosodno ministrico. Skrita ideja nekaterih cinikov je pri tem sicer bila, naj kar Grgurevičeva, ki "je pa res nora", postane pravosodna ministrica in do konca "razjebe" to naše pravosodje ...