Na včerajšnje zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo so evropski kmetijski ministri in ministrice v Bruslju razpravljali o okrepih za blažitev negativnih posledic na svetovnih kmetijskih trgih oziroma na prehranske verige, ki so nastale zaradi napada Rusije na Ukrajino. Med drugim so sprejeli sklepe Sveta EU o celjenju kot dopolnilnem sredstvu sedanjim ukrepom za preprečevanje in nadzor visokopatogene aviarne influence ter razvoju novih cepiv.

Med številnimi drugimi pa so podprli tudi predlog evropske Komisije o vzposatavitvi t.i. kopenskih solidarnostnih pasov za izvoz ukrajinskega žita. Kot je znano, ta zaradi pretrganih pomorskih poti ostaja v skladiščih.

Vojna v Ukrajini je povzročila velik pritisk na cene kmetijske proizvodnje oziroma hrane, še prej pa vhodnih surovin, potrebnih za njeno pridelavo (energentov, krmil in gnojil). Slednjih na trgu tudi primajkuje.

Globalni trg mora delovati

Kljub prepričanju mnogih, da v EU hrane ne bo primanjkovalo, saj so članice kot celot

Če bo prestala znane procedure za izbiro – zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom in zatem glasovanje za novo vlado, v kar pa skoraj ni dvoma, bo postala 3. kmetijska ministrica.

V letih 2004 in 2007 je ministrsko mesto kot prva ženska zasedla Marija Lukačič, med letoma 2018 in 2020 pa dr. Aleksandra Pivec.

Na Goričkem rojena Irena Šinko v slovenskem kmetijskem prostoru ni neznano ime. Najbolj se je uveljavila kot direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad), katero mesto je zasedala med letoma 2010 in 2018.

Kot univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike in univerzitetna diplomirana pravnica ima izkušnje v gospodarstvu, šolstvu in javni upravi.  

Svojo uspešno poklicno pot je začela kot tehnolog v nekdanjem vertikalno povezanem kmetijsko-gospodarskem sistemu ABC Pomurka, v času »starih« (velikih) občin« je bila  kmetijska inšpektorica na Medobčinski inšpekcijski službi občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, poskusila se je tudi kot

Že kmalu po poldnevu se je začelo na območju Kočevja, nadaljevalo v Tuhinjski dolini in na območju Trojan,  pred večerom pa zaključilo na Ptujskem polju in v Halozah.

Lokalna neurja z močnim vetrom, dežjem in točo je najbolj uničila pridelke okopavin na njivah in zelenjave ter vrtnin na prostem, odkritih pa je bilo tudi nekaj hiš in drugih objektov. Toča je bila v Tuhijski dolini in Podmilju pri Trojanah tako močna, da je pokrajino dobesedno pobelila in so jo lahko kidali z lopatami. Posledično temu je bilo tudi škoda, saj so tam poljščine in vrtnine popolnoma uničene.  

Po informacijah Petra Pribožiča s KGZ Ptuj je bilo neurje z močnim vetrom in nalivom, ki ga  je med dežjem spremljala toča, tudi v delih občin Destrnik, Gorišnica, Markovci, Videm in Podlehnik. V manj kot pol ure je namreč na kvadratni meter na večih območjih Ptujskega padlo 60 litrov in več dežja, k sreči pa »suhe« toče pri njih ni bilo, pač pa  le med dežjem, je poudaril Pribožič.

Po dveh letih premora zaradi koronskih omejitev so se v izboru za državno tekmovanje, ki bo prvi soboto v juniju v Žužemberku, v znanju pomerili tudi mladi iz pomurske regije. Tekmovanje v organizaciji KGZS-Zavod Murska Sobota in Društva podeželske mladine (DPM) Sveti Jurij ob Ščavnici je potekalo v dvorani večnamenskega kulturnega centra v Svetem Juriju ob Ščavnici.

Obisk je bil prvenstveno iz vrst mladih. 

Člani tekmovalnih ekip – prav vsi prihajajo s kmetij, je s tematskih področij semenarstvo, krškopoljski prašič, travniki Natura 2000 ter mladi v EU po letu 2020  pokazalo polno mero znanja.

Na koncu je bila najboljša ekipa DPM Sveti Jurij ob Ščavnici (Filip Kuri iz Bolehnečicev, dijak Srednje strojne šole Maribor in Patricija Vogrinec iz Selišč, dijakinja Biotehniška šola Rakičan in Nina Horvat iz Kraljevcev, učenec svetojurijevske osnovne šole).

Zmagovalna ekipa (z leve): Filip Kuri, Nina Horvat in Patricija Vogrinec.  Čepi predsednica DPM Klementina Vrbnjak.

Brata in s

Po teritorialnem obsegu je od Pesnice ob avstrijski ter Ormoža in območja Haloz ob hrvaški meji razdeljena  v 13 področnih zadrug. Šteje nekaj manj kot 1.100 članov. Kmetijski repromaterial in drugo blago ponuja v 36 oskrbnih centrih, v 10 tudi živila. Od članov in drugih odkupujejo tržne viške kmetijskih pridelkov, živine, mleka in zelenjave.

Leta 2005 so 80 % prihodkov ustvarili s prodajo kmetijskega repromateriala, zadnja leta se je razmerje prihodkov odkupa tržnih viškov in blaga trgovin izenačilo.

Zadruga je lani odkupila kar 25.343 ton poljščin, od tega 9.265 ton strnih žit in oljnic, od te količine skoraj dve tretjini pšenice. Največ so tudi lani odkupili koruze, kar 16.078 ton. Odkupili so še  907 ton zelenjave, 650 ton grozdja in slabih 160 ton bučnic. Od živine pa slabih 20 tisoč prašičev in dobrih 6 tisoč govedi. 24,9 milijona litrov odkupljenega mleka sta predelali dve slovenski mlekarni.

Nizke cena tržnih viškov kmetov in visoke kmetijskega repromateriala

Direktor Br

V okviru 23. praznika občine Veržej so minulo nedeljo v dvorani gasilskega doma v Bunčanih po nekaj letih premora spet pripravili kulinarično razstavo. S svojimi dobrotami so se predstavile gospodinje iz vasi Bunčani. Gre za manjši kraj, kjer je okrog 60 hiš s 170 prebivalci.  

Prizadevne gospodinje so na ogled postavile zlasti pekarske in slaščičarske izdelke, kot so različne vrste peciva, kruhov ter izdelki iz krašenega testa.   

Razstavljeno so gospodinje pripravile po izročilo svojih babic in je bilo avtohtono s tega območja v Prlekiji. Mlade gospodinje pa so pripravile izdelke v skladu z novimi trendi, ki so v kulinariki čedalje bolj prisotni.  Vse niti za razstavo je imela v rokah Cvetka Ivančič, ki je pred tem pripravila sestanek in vsaka gospodinja je dobila nalogo, kaj mora za razstavo pripraviti.

Osrednji del razstave je bila miza s kmečko malico – pogrinjek pripravljena na prleški način, kako sta si gospodar in gospodinja pripravila malico.  Na mizi je bilo meso iz tü

(Ne)moči nad naravo se skuša človek že od nekdaj zoperstaviti na različne načine. Ko se je z neba bližala huda ura, so stoletja doneli cekveni zvonovi. Ti se ponekod z namenom pregnati grozečo nevarnost oglašajo še danes. V 70. letih prejšnjega stoletja so med točonosne oblake tudi pri nas streljali posebne rakete.

V duhu napredka, pa tudi varnosti v vse gostejšem zračnem prometu se je v 80. letih  pri nas  začela letalska obramba. Tudi pri tem pri nas nismo odkrivali tople vode, saj je ta v tistem času v soseščini in po svetu že delovala. Ves čas se strokovno razvija in dopolnjuje. Stroka si tudi po skoraj pol stoletja ni enotna v ugotovitvi, če je takšno početje sploh učinkovito.  A če se trenutno z letali proti toči borijo že v več kot 70 državah na petih kontinentih, na okrog 250 mikrolokacijah ali brajenih območjih, potem nekaj smiselnosti v početju vendarle je.

Kaj od tega je (bilo) učinkovito, težko sodimo. A kot ve marsikdo povedati, je boljše v tej smeri nekaj delati, kako

Član Martin Kelenc jim je omogočil, da so košnjo na stari način prikazali na travniku Kristine Jeneš in Kristine Prša v zaselku Bükovje v Mali Polani.

Uvodoma so se sodelujoči minulo soboto zbrali v Beltincih in se v panoramski vožnji z več kot 20 starodobnimi traktorji popeljali na košnjo na skoraj deset kilometrov oddaljeni travnik. Vožnja po prekmurski ravnici je bila enkratno in nepozabno doživetje, kolona starodobnih traktorjev pa je bila tudi paša za oči. Na prizorišču so članice društva zbranim najprej ponudile pogačice, pečene na ižakovski način. 

Po predhodno sklepanih kosah so si kosi za na travnik pripravil »voder« z vodo in brusnim kamnom za sprotno brušenje kose. Za gašenje žeje pa so večkrat posegli po lončeni posodi, v katerih je bila pijača. Običajno voda. Da je pijača čim dlje ostala hladna, je bila posoda ovita z mokro krpo. V iz koruznega ličja spletenem cekarju pa je bil domači kruh in meso za tešitev lakote.

Na košnji se je zbralo okrog 50 članov, od tega jih je 20

Kopja se več ne lomijo samo v zvezi z zagotovitvijo denarja za (so)financiranje njene obrambe, pač pa vse bolj tudi zaradi drugih razlogov. 

Država bo prispevala največ 120 tisočakov

Mnogi so prepričani, da učinkovite obrambe - če je ta že uspešna, z enim letalom na skoraj 3.800 km2 velikem območju ni mogoče izvajati. Še bolj kot to pa bode v oči podatek, da od skupaj 71 občin, ki so vključene v branjeno območje, nekatere projekt protitočne obrambe  ne podpirajo.  Letos je takih občin 8, leta 2021 jih je bilo 11, predlani 13.

Sredo marca letos je Vlada RS  sprejela sklep o sofinanciranju letalske obrambe za letošnje in prihodnje leto »… v kolikor bo izkazan tudi zadosten interes branjenih lokalnih skupnosti.« Torej ga mora podpreti vsaj polovica branjenih občin. To pogoj je vsako leto presežen.

Ker je letos k projektu pristopilo že 63 občin, kar je največ doslej, bo iz državnega proračuna za ta namen tudi letos zagotovljeno do 35 % vrednosti projekta, a kot so sporočili s kmetijskega

8. maja 1322 je bilo prvič dokumentiran zapis imena kraja, sedaj naselja Odranci. Prvo imenovanje naselja se je imenovalo Adrianch in je zapisano v latinskem jeziku.

Kot piše Jože Žerdin, se ta originalni dokument nahaja v Državnem arhivu Madžarske v Budimpešti, kjer je opisana posest,  ki je pripadala rodbini Banffy, živeče v Lendavi. Kraj, ki je hkrati tudi občina, ima kopijo tega dokumenta shranjeno že petnajst let.   

V čast obletnice so pripravili veliko svečanost.  Po besedah slavnostnega govornika župana občine Odranci Ivana Markoja v kraju nič posebnega, je pa pomembno, da  so odranski predniki ohranili slovanski, oziroma odranski jezik.  

Najdalj časa je bilo naselje Odranci pod madžarskimi lastniki, nazadnje v času Avstoogrske in v času druge svetovne vojne, ko je bilo celo Prekmurje pod madžarsko oblastjo, navkljub vsej »nadvladi« drugih narodov, so odranski ljudje ohranili svojo identiteto in svoj jezik.

Po prvi svetovni vojni se jih je veliko izselilo. Zapustili so svoje

V društvo vinogradnikov Čentiba pri Lendavi med drugim ohranjajo tudi stare običaje. Vsako leto med drugim pripravijo društveno ocenjevanje vin. Na letošnjem je bilo ocenjenih kar 99 vzorcev. Ob godu svetega Jurija pa potem razglasijo rezultate in podelijo priznanja za najboljše. Pred tem pripravijo še povorko po vasi.

Vsako leto  - tudi tokrat je bilo tako, so se zbrali pri kipu svetega Urbana v središču vasi, kjer so se mu najprej poklonili.  V povorki so potem odšli  do vaškega doma, kjer so pripravili kulturni program in podelili priznanja in medalje za ocenjevanje. Letos je bilo podeljenih 26 zlatih, 46 srebrnih in 9 bronastih priznanj. Šampionka ocenjevanja je letos postala vinogradnica in kletarka Štefka Kolar, ki je za vino renski rizling prejela oceno 18,33 točke.

Letošnjega vinogradniškega praznika so se udeležili vinogradniki iz Madžarske in Srbije. Ob tej priložnosti so pripravili tudi izris najdaljših poganjkov vinske trte. V spominski knjigi so zapisana imena vseh člano

Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti  RS - Murska Sobota, Lendava in Ljutomer, so v kulturni dvorani v Bogojini pripravile območno srečanje odraslih folklornih skupin.  Za skupno prireditev so se odločile zaradi majhnega števila prijav.

V pozdravnem nagovoru je zbrane nagovoril župan matične občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Program je povezovala vodja ljutomerske izpostave Mira Rebernik Žižek, vodji murskosoboške Naša Brulc Šiftar in lendavske Rozina Nemec ter predsednica sveta Območna izpostava Murska Sobota Marta Horvat pa so na koncu vsem vodjem skupin podelile zahvalna priznanja.

V programu so sodelovale folklorne skupine Leščeček iz Veržeja, KTD Moščanci, KTD Babinci, DU Črenšovci ter članska in veteranska KUD Beltinci.

Pred 16 letih so v Beltincih obudili nekdanji običaj rekrutacije mladih fantov. V času obveznega služenja vojaščine je rekrutacija potekalo vsako leto, saj je bila namenjena mladim, ki so dopolnili 18 let in so postali vojaški obvezniki.

Jože Žerdin piše, da se starejši še spominjajo tistih lepih časov, ko so se z okrašenimi vozovi popeljali na rekrutacijo v Lendavo in so dobili poziv za služenje vojaškega roka. Takrat so mlade spremljali njihovi starši in dekleta. Da pa spomin na nekdanje čase ne bi šel v pozabo, so se letos v občini Beltinci skupaj z ministrstvom za obrambo odločili in v petek, 6. maja v Beltincih za pet občin Dolinskega pripravili 16. rekrutacijo mladih rojenih v letu 2004. Letos jih je bilo 83. 

Ker pa zaradi epidemije dve leti rekrutacija ni bila, so se jim tokrat pridružili mladi, ki bi morali biti na rekrutaciji že v letu 2020 in 2021.   

Kar 257 mladih iz občine Beltinci, Odranci, Črenšovci, Velika Polana in Turnišče se je v Beltince pripeljalo z okrašenimi t

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 6. maja 2022 v Uradnem listu RS za leto 2022 objavilo dva javna razpisa, in sicer za Ukrep I: Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu  (za vsako je na voljo do 15.000 evrov) in Ukrep II: Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nezmožnosti za delo (do 100.000 evrov).

Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, je predmet podpore javnih razpisov finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev kot na njih posledica nepredvidljivega škodnega dogodka.  

Rok za oddajo vlog začne teči 5. dan po objavi javnega razpisa   in traja vse do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljeno na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI.

Dodatne informacije je mogoče dobiti na povezavah:

• javni razpis za ukrep I: Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2022,
• javni razpis za ukrep II: Finančna pomoč ob s

Sredi marca je državna statistični urad (SURS) objavil končne podatke iz Popisa kmetijstva 2020.  

Osnovni poudarek je, da je prevladovalo število takih, ki so uporabljala manj kot 5 hektarjev kmetijskih zemljišč. 60 % jih je bilo in so skupno obdelovale petino vseh kmetijskih zemljišč.

Kljub občutnemu trendu zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG), se njihova povprečna velikost povečuje zelo počasi:  leta 2000 je v povprečju imelo 5,6 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), deset let zatem 6,4 hektarja, leta 2020 pa 6,9 hektarja. Podobno je tudi kar zadeva povprečni stalež glav velike živine (GVŽ): pred dobrimi 20 leti so jih te v povprečju redile 5,4 glave, leta 2010 5,5 glave in leta 2020  6,0 glav.

86.467 kmetij s 5,6 hektarja KZU leta 2000 je bilo v Sloveniji,

74.646 kmetij s 6,4 hektarja KZU deset let pozneje,

68.331 kmetij s 6,9 hektarja KZU po zadnjem popisu leta 2020.

Iz objavljenih podatkov je mogoče razbrati še, da so kmetijska gospodarstva, ki so ime

Na predvečer praznika dela je bilo v središču kraja Beltinci pri tamkajšnjem gasilskem domu letos veselo, saj so po dveh omejitev zaradi epidemije spet postavili prvomajsko drevo.  

Kot piše dopisnik Jože Žerdin, so se na družabnem dogodku spomnili na dogodke za pridobitev pravic delavcev, da bi ti lažje živeli in da ne bi bili izkoriščeni.

Beltinski gasilci mlaj postavljajo že vrsto desetletij, preden so ga začeli postavljati na zelenici pri gasilskem domu, pa so ga postavljali v krajevnem grajskem parku, kjer so pripravljali tudi kresovanje. Letošnji mlaj je visok  kar 22 metrov in je pravi ponos kraja. Smreko so pred gasilskim dom pripeljali iz bukovniškega gozda.  

Preden so ga gasilci postavili mlaj, so mladi beltinski regruti stari 18 let okrasili vrh smreke s trakovi in rožami iz krep papirja. Pri krašenju vrha je sodelovalo 19 mladih regrutov, ki so v začetku leta v gasilskem domu pripravili delavnice, kjer so iz tega materiala izdelovali trakove in rože, ki krasijo mlaj

Če je priprava zemlje za sejanje tega tudi pri nas najbolj razširjenega žita potekala ob pomanjkanju padavin, je zatem prepotrebni dež pogoje setve močno spremenil, ponekod pa jo celo malo zavlekel. S tem se strinja tudi prekmurski kmetovalec Franc Vitez (na fotografiji).

Lani smo v Sloveniji koruzi namenili dobrih 71 tisoč hektarjev, od tega 41.402 hektarja za zrnje, ostalo za silažo. To je bilo  po letu 2005 največ površin. V času osamosvojitve in prva leta po njej je koruze pri nas zorela na več kot 85 tisoč hektarjih.

Omejitve zaradi širjenja koruznega hrošča so njene površine po letu 2000 občutno zmanjšale. Napovedati, kako bo letos, je težko, a po trendih sodeč je njena setev zadnjih pet let v porastu. Lani je bila glede na sprejemljive cene mineralnih gnojil in nafte zelo zanimiva tudi njena odkupna cena. Zaradi velikih vložkov kot posledica rekordno visokih cen kmetijskih repromaterialov bo takšno dohodkovnost letos težko ponovila.

Fotografija: Luka Valentin Grabar

Ob zadnjem obisku predsednika države Boruta Pahorja v občini Dobrovnik je bila načrtovano tudi sajenje sadike hrasta, vendar je namero preprečilo deževno vreme. Kot piše Jože Žerdin, je tako predsednik  v kulturnem domu v Dobrovniku mladim izročil sadiko drevesa z željo, da bi mladi spoštovali drevesa, ki so pomemben člen v ravnovesju v naravnem okolju.

Nekaj dni zatem sta občinska uprava in tamkajšnji zavod za okolje in turizem skupaj z mladimi v novo nastalem hrastovem gaju ob Bukovniškem jezeru organizirala sajenje. Poleg mladih so se akcije udeležili tudi domačini.

Pri saditvi pa sta bile še prisotna župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar in direktorica zavoda Elizabeta Horvat. Mladim so ob tej priložnosti položili na srce, da naj bi vsak človek v svojem življenju zasaditi vsaj eno drevo in da naj večkrat obiščejo hrastov gaj ob Bukovniškem jezeru. V prihodnje bo Dvojezična Osnovna šola Dobrovnik v hrastovem gaju pripravila učilnice in delavnice v naravi, kjer bodo mladi spoznava

»Beseda 'samooskrba' v novem nacionalnem Strateškem načrtu SKP 2023-2027 ni bila zaželena, pa je v teh časih za zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji vnovič še kako aktualna.

Potrebno je poudariti, da samopreskrbo  s hrano ustvarjamo kmetje, ki kmetujemo z namenom pridelave hrane. Po drugi strani pa razni politiki, agrarni ekonomisti, okoljevarstveniki,... za to ne ponudijo nič konkretnega. Prav ti so nas v zadnjih letih pripeljali do razmer, da nas je lahko strah pomanjkanja hrane.

Zapostavljanje, omejevanje, zavračanje, zaničevanje in še kaj negativnega je v besednjaku,  lahko najvažnejšemu prvemu členu v  verigi preskrbe s hrano v Sloveniji pusti veliko negativnih in nepopravljivih posledic.«

Pred I. vojno so se številni ljudje iz Prekmurja zaradi revščine in pomanjkanja s trebuhom za kruhom odpravili v svet. Pogosto tudi v Ameriko.   

Kot piše Jože Žerdin je med številnimi bil tudi Mihael Borovič iz Odrancev, ki je čez veliko lužo emigriral leta 1911, šele  devet let pozneje pa se mu je lahko pridružila žena Veronika. Njun prvi otrok se je rodil v Odrancih, ko je bil Mihael že v Ameriki.

Ko se mu je pridružila žena, sta se jima tam rodilo še šest otrok, med njimi prva konec leta 1921 Veronika.  Mihael je vsa leta v tujini pošiljal domov denar in preko pooblaščenih oseb kupoval zemljo in zgradil hišo. Tako se je družina oktobra leta 1934 vrnila v Odrance. Ob vrnitvi je bilo potrebno poprijeti za delo.  

Brezskrbno otroštvo Veronike, ki jih je ob vrnitvi štela 13 letn, ni dolgo trajalo, saj se je že pri sedemnajstih omožila in sta z možem Ivanom Kavašem imela 11 otrok. Zaradi bolezni moža je dolga leta v hiši podpirala štiri vogale. Tudi otroci so šli po poti starih starše