Kmetija Štefana Kranjeca iz Martjancev pri Moravskih Toplicah, ki je dolgoletni poskusnik za nekdanjo semenarsko hišo Agrosaat (že nekaj let je to uradno RWA Slovenija), Agrosaat pa je poslej samo trgovsko ime za semena in drugo ponudbo te družbe v Sloveniji, z javnimi dogodki vsako leto predstavlja sortne poskuse. V poletnem času strnih žit, v jesenskem pa koruzo.  Tako je že 23 let.

Na njivi, ki je v bližini novega, več kot 2.000 m2 velikega skladiščno-logističnega objekta Agrosaat v Nemčavcih pri Murski Soboti in je začel obratovati to pomlad, se je tudi  tokrat zbralo veliko kmetovalcev. Poleg predstavitve in ogleda različnih sort ozimnih žit ter seznanitve prisotnih s tehnologijami njihove pridelave, je bila še tradicionalna predstavitev apnenih in mineralnih gnojil, ki jih ima RWA Slovenija v svoji ponudbi, enako je beseda tekla tudi o strniščnih dosevkih. .

Uvodoma je direktor Simon Grmovšek optimistično napovedal glede na lani dvig odkupnih cen. Tam,  kjer so bili opravljen

Zaradi upanja, ki ga je vlivala, je bila  navdih tudi za druge verige. A ker   nameni vseh deležnikov znotraj njih po začetnih skupnih korakih očitno niso (bili) iskreni, danes vse delijo podobno usodo. Začetne harmonije med njimi je namreč vse manj …

Podpis dogovora o boljšem delovanju žitne verige je bil nedvomno prelomen korak k ustvarjanju medsebojnega sodelovanja, krepitvi zaupanja in skupnega upravljanja  s strani vseh deležnikov na področju žit.. Od pridelovalcev, odkupovalcev, do predelovalcev. In kmetijske stroke kot pomembnega servisa  sploh. S tem dejanjem so bili prva leta storjeni pomembni korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti v Sloveniji in povečanju posejanih površin z žiti. To je bil tudi izziv marsikoga, da to prenese tudi v druge sektorje.

Ker je bil namen in cilj vseh deležnikov sprva iskren – ali pa se je v takšni podobi kazal, so bili tudi rezultati prva leta delovanja verige z žiti zavidanja vredni. Marsikdo se je lahko pohvalil tudi z resnično opti

Ob Zelenem dnevu slovenskega turizma je Turistična zveza Slovenije izvedla akcijo Zelena mandala za biotsko raznovrstnost Slovenije. V akcijo so se vključili tudi učenci Dvojezične osnovne šole (DOŠ) Dobrovnik, ki so ustvarili tri mandale iz različnih materialov. 

Učenci, ki obiskujejo kuharski krožek pod mentorstvom Jožice Vuk, so oblikovali »kulinarično« mandalo iz avtentičnih prekmurskih jedi. Mladi čebelarji pod vodstvom Lidije Lajter Bürmen so v sodelovanju s podjetjem Ocean Orchids izdelali mandalo iz orhidej in drugih rastlin iz njihovega Tropskega vrta. Nekaj učencev je v Hiši rokodelstev pod vodstvom Lorete Solarič ustvarjalo mandalo iz tradicionalnih dobrovniških pirhov.

Mandale so nastajale v privlačnih kotičkih kraja Dobrovnik v okolici šole, na dvorišču Hiše rokodelcev in v Tropskem vrtu Ocean Orchids v Dobrovniku. Učenci so ob ustvarjanju neizmerno uživali. Nastale so čudovite in unikatne mandale.

Jože Žerdin

V Ižakovci uspešno deluje tudi Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Pufkači, ki med drugim ohranja stare kmečka opravila, šega in navade ter skrbi za staro kmetijsko tehniko.

Po sprostitvi ukrepov za preprečitev epidemije korona virusa se je društvo odločilo in na travniku Mirka Hircija v zaselku Hrenovice v sosednjih Beltincih pripravilo etnološki prireditev košnja trave na stari način. Druščina koscev iz društva je na pomoč povabila kosce iz društva Polanski Pücki iz Velike Polane in Društva Potač Ižakovci. Kosili so 10-arski travnik.

Za okrepčilo na prireditvi so poskrbele članice domačega Društva Lan. Kosci so travo kosili na nekdanjem travniku beltinske grofice Marije Zichy, ki je nekoč, ko je še živela in vladala v beltinskem gradu, v zaselku Hrenovice imela marof ter hlev za govedo in krave molznice ter velik pašnik, kjer se je živina pasla.

Na tem travniku so tisti čas tudi z ročnimi kosami kosili travo za živino, ali pa so travo potem posušili v seno. Letošnja etnološka

Po trenutni projekciji se lahko ponovi leto 2011, ko so kmetje za tono krmne pšenice iztržili do 175 evrov, najboljša kakovost krušne pšenice pa je tedaj dosegla ceno 225 evrov za tono.  Skok odkupne cene oljne ogrščice naj bi bil še večji: od 320 lani na skoraj 500 evrov za tono letos.

Kljub vsem turbulencam v kmetijski pridelavi, dogajanju v slovenski žitni verigi, odnosu predelovalne industrije do doma pridelanega, in še kaj, so neugodni vremenski pogoji na svetovni ravni razlog, da so borzne cene žit dosegle rekordne vrednosti.  Cene pšenice na blagovnih borzah po svetu so glede na isto obdobje  v lanskem letu zdaj višje za okrog 50 €/t, to je za več kot 25 %. To potrjujejo tudi tedenska tržna poročila za trg s pšenico in koruz Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

Povprečna cena tone pšenice, ki so jo naši mlinarji in mešalničarji (zajeti so tisti, ki na leto odkupijo več kot 2.000 ton) v 22. tednu letos (med 31. majem in 6. junijem) na trgu plačali 232,49

Kot se spominja dr. Dušica Majer, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije dr. Dušica Majer, tam vodja Oddelka za rastlinsko pridelavo in živinorejo, ki med drugim strokovno pokriva tudi področje poljedelstva, je pa tudi članica verige s strani KGZS, so bili njeni zametki

zaradi vsako leto spremenjenih pogojev odkupa krušne pšenice ter slabih cenovnih razmerij med krušno in krmno pšenico. »Pred tem so prevladale krmne sorte oziroma sorte, ki nimajo ustreznih pekovskih lastnosti, sortna lista je bila obsežna, tehnologija nedorečena, na trgu pa čedalje večja konkurenca med mlinarji, raznimi trgovci z žiti, proizvajalci krmil in bio-elektrarnami,« je poudarila.

O teh in drugih težavah so pridelovalci pšenice v juliju 2010 seznanili pristojnega ministra za kmetijstvo in skupaj z njim ugotovili, da je rešitev le v sodelovanju vseh partnerjev v žitni verigi. »Ta je pričela z delovanjem jeseni 2010, vlogo koordinatorja pa je prevzele Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri Gosp

Nekoč so bili pred poletjem pogledi na cvetoča makova polja, kot jih kaže pričujoča fotografija, običajni del kmetijskih krajin tudi v Sloveniji. Resda v enem kosu ne v takšnem obsegu, kot so ga konec maja in prve dni junija tudi letos deležni pogledi številnih ljudi v okolici Ljutomera, pa vendar. Nekoč so pridne gospodinje pridelovale mak na svoje potrebe v kulinariki  in prav zanimiv je bil pogled na številne manjše njive, kjer je med okopavinah zacvetel mak. S svojimi velikimi, bledo vijoličnimi cvetovi na visokih steblih je zeleno pokrajino dodobra popestril.  

Z več kot 340 hektarji njiv eden največjih slovenskih kmetij, Štihovi iz Noršincev pri Ljutomeru, se ob številnih klasičnih poljščinah zadnja leta uspešno poskušajo tudi v pridelavi poljskega maka. Letos tej rastlini iz rodu kritosemenk oziroma razreda dvokaličnic, namenjajo osem hektarjev njiv. Pravijo, da s prodajo nimajo težav, saj ga kot pogodbeni pridelovalec sejejo za domačo Splošno kmetijsko zadrugo Ljutomer-Križevc

Vas Lipa je bila nekoč znana pri dobrih pridelovalcih krompirja. Zaradi tržnih razmer pa so z leti domačini pridelovanje krompirja na debelo opustil. Naše babice so iz krompirja pripravljale različne jedi, velik krat tudi na vročem olju ocvrte langaše iz krompirjevega testa.  

Pred mnogimi leti si se v Turističnem društvu Lipa v občini Beltinci odločili, da bodo iz pozabe iztrgali nekdanjo jed langaš in začeli pripravljati Langašijado, ki je prerasla v tekmovanje, kdo bo pripravil in ocvrl najboljši langaš. No, letos so se člani in članice društva odločili in po sprostitvi ukrepov epidemije kovid- 19 so na prostem pri Prekmurski domačiji, ki je krita s slamo, v nedeljo, 6. junija pripravili Langašijado in sicer v okrnjeni obliki. Tokrat so se odločili, da bodo langaše pripravili za domov. Ker pa je med ljudmi ta jed zelo priljubljena, so na svoj langaš, da bi ga še vročega poskusili, stali kar v vrsti in si ga še toplega odnesli domov.

Langaš je slastna in okusna jed, ki ga v Lipi pri

Kratki stik na električni napravi je bil razlog za požar stanovanjske hiše družine Rojs, ki pridno kmetije in se uspešno ukvarja tudi z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa v suhomesne in druge izdelke.

Kako se lahko v trenutku vse obrne na glavo, so sredi maja na lastni koži okusili tudi Rojsovi, saj jim je požar ostrešja stanovanjske hiše in mansardnega stanovanja dom uničil do te mere, da so jo morali v porušiti do tal.

Brez strehe nad glavo sta ostala mlada prevzemnika velike poljedelsko-prašičerejske kmetije Tadej in njegova žena Nina, njuna dva otroka, Ajda in Eva, stari dve in štiri leta, mama Antonija, njen partner Edo ter babica Ana. Slednjo je vnuk sam rešil iz goreče hiše.

Ker se je požar, ki je stanovanjsko hišo zajel, ko so bili v hlev, hitro širil, so uspeli rešiti le nekaj otroških oblačil. Kljub hitremu posredovanju kar 81 gasilcev petih okoliških društev se veliko ni dalo rešiti. Požar je v celoti pogoltnih ostrešje in mansardno stanovanje.

Že naslednji dan je stek

Kot smo poročali v prejšnji številki, se je po pristopu naše države v EU na področju trga nepremičnin v Sloveniji korenito spremenilo. Zaradi našega zelo liberalne politike so spremembe najbolj vidne v obmejnem, 10-kilometrskem pasu, ki po površini predstavlja skoraj 1/3 območja Slovenije. Pa tudi v notranjosti države.

Bogati tujci, ki so z visokimi ponujenimi – ali pa s prodajalcem vnaprej dogovorjenimi kupninami povsem porušili pri nas veljavni cenovni trg z nepremičninami, lahko na podlagi 68. člena Ustave Republike Slovenije pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor.

Do pristopa Slovenije v EU so morali tujci za nakup nepremičnine izpolnjevati dva pogoja: triletno neprekinjeno stalno bivanje v Sloveniji ter pridobitev upravne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti.

Z začetkom uveljavitve našega pridružitvenega sporazuma k EU (1. februarja 2003) je za državljane držav članic Unije prvi pogoj pre

Ob letošnjem občinskem prazniku Občine Črenšovci je Marija Hren iz Srednje Bistrice prejela občinsko priznanje in sicer za delo na področju družbenega dela in prispevek k boljšemu kvalitetnemu življenju v Občini Črenšovci. Sicer pa je Marija Hren vsestransko aktivna na področju kulinarike, na kulturnem področju, na ohranjanju starih ljudskih običajev, ki vse bolj tonejo v pozabo. Že vrsto leto pa Marija prosti čas namenja vzgoji zelišč na svojem domu za lastno uporabo, iz katerih pripravlja zeliščne čaje, namaze, tinkture, sirupe, razne zeliščne kreme in druge izdelke. Pred leti, ko je še delovalo Turistično društvo Bistrica je Marija vrsto let sodelovala na Mlinarskih dnevih ob reki Muri v Kantini v Srednji Bistrici pri peku kruha in langašev. Svojčas pa je tudi sodelovala v kulturnem društvu Ferdo Godina Bistrica s prekmurskimi skeči.

Marija je celo življenje ostala doma na kmetiji in se posvetila kmečkim opravilom. Rodila se je v kmečki družini. Na kmetiji je za družino pripravila d

Kulturno društvo »Zarja« Gaberje pri Lendavi je minulo soboto v vaškem domu v Gaberju že šestič zapored pripravilo Zlevankijado, tekmovanje v pripravi najboljše zlevanke iz koruzne moke.

Prireditev se je tokrat odvijala v sklopu projekta »DediščiNAdlani«, ki poteka v okviru javnega poziva LAS Pri dobrih ljudeh 2020. Tokrat so tekmovalci lahko pripravili dve različni koruzni zlevank: in sicer klasično in moderno.

Vsak tekmovalec ali tekmovalka je doma spekel vzorec koruzne zlevanke, velikosti  15 x 15 centimetrov, ki ga je oddal v ocenjevanje. Zlevanka je lahko vsebovala tudi razne dodatke, klasična samo smetano, marmelado in jabolka, moderna pa med drugim tudi orehe, mak, semena, čokolado, sadje, ipd.

Tekmovanja se je udeležilo 25 tekmovalcev iz Gaberja, Petišovec, Dolgovaških goric, Pince Marofa,  Benice, Trimlinov, Gornjega Lakoša, Lendave, Čentibe, Doline in Pinc. Skupaj so oddali 31 vzorcev, med njimi 19 klasičnih in 12 modernih.

Tričlanska komisija, v kateri so bili Angela Toplak,

»Vrata za gosta oziroma soseda morajo biti vedno odprta, saj je dobrodošel, vendar obenem priprta, rekoč, pokazati mu, kdo je tu gospodar,« je bila le ena od rdečih niti že pred desetletjem ustanovljene civilne iniciative, ki se je zavzemala za zaustavitev množičnih nakupov kmetijskih zemljišč in hiš Avstrijcev ob meji z našo severno sosedo v Zgornjih Slovenskih goricah.

Z  vstopom Slovenije v EU naša država ni sprejela nobenih zaščitnih ukrepov, ne moratorija prehodnih obdobij glede prostega pretoka kapitala na področju nepremičnin, rekoč, da bi bilo to v nasprotju z evropskim pravom. Tako lahko že od dneva pristopa Slovenije v Unijo tudi državljani držav članic te evropske družine enakovredno z našimi pridobivajo nepremičnine na ozemlju naše države na podlagi vseh pravnih temeljev, torej pod enakimi pogoji. Če karikiramo, je že polnih 16 let odprti lov na naše nepremičnine. Državljani držav članic EU za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v naši državi ne potrebujejo uprav

Znani soboški odvetnik v pokoju je avtor knjižnega dela, v katerem kot velik ljubitelj slovenske in svetovne zgodovine ter kot domoljub v najbolj žlahtni besedi, razmišlja, kje so pravzaprav začetki slovenskega naroda.  V panonskih Slovanih  ali Kocljevi Panoniji.

Knjiga, ki je konec lanskega leta izšla v nakladi 300 izvodov, jo je založila Evangeličanska cerkvena občina Moravske Toplice in še čaka na uradno predstavitev, je napisana poljudno  in je podprta s številnimi zgodovinskimi dejstvi. Pomembna  je po še nečem. 

To je tudi delo o domoljubju, ljubezni do domovine in njenih prebivalcev: skratka je kot naročeno za prebujanje nacionalne zavesti, torej domoljubja vseh dobromislečih iz naše dežele, Slovenije.

Zgodovina je učiteljica življenja

To ni Norčičevo prvo knjižno delo z njemu tako ljubo zgodovinsko tematiko. Že pred desetletjem je na simpoziju pomurskih pravnikov v Martjanski pogodbi opozoril nase z razpravo o položaju odvetništva v rimskem pravu; ob 650. obletnici prve p

Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci je v sodelovanju s tamkajšnjo občino, zavoda za turizem, kulturo in šport ter krajevno skupnostjo  v soboto, 29. maja pripravili spominsko vožnjo s starodobnimi kolesi. Posvetili so jo pred časom umrlim predsednikom.

Člani društva starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci, ki združuje in povezuje več kot sto članov iz matične in sosednjih občin, so se najprej zbrali na dvorišču beltinskega gradu, kjer jih je v imenu društva pozdravil in jim zaželel varno vožnjo član upravnega odbora Slavko Horvat. Med starodobnike je prišla žena pokojnega predsednika Olga Farkaš in hčerka Romana z družno. Pred začetkom spominske vožnje s starodobnimi kolesi so zapeli Dimekovo  himno pesem »Biciklin moj stari se žmetno vrti«, oziroma »Kolo moje staro se težko vrti«. Starodobniki so se najprej ustavili tudi na beltinskem pokopališču, kjer so se na njegovem grobu poklonili z rožami in svečami. 

Starodobniki na začetnem zboru

V tednu ljubiteljske kulture se je s številnim prireditvam, ki potekajo po  celotni Sloveniji in tudi v zamejstvu, pridružil tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Lendava v sodelovanju s kulturnimi društvi in posamezniki.

S tednom ljubiteljske kulture osveščajo in podpirajo vse, ki svoj talent, ideje, znanje in čas namenjajo ljubiteljski kulturi. S tem bogatijo sebe in družbo. Dogodki so po celotni Sloveniji že osmič zapored potekali med 21. in 30. majem. Letošnji poudarek je bil na inštrumentalni glasbi in bralni kulturi. Ambasadorka Tedna ljubiteljske kulture 2021 je Irena Yebuah Tiran - operna pevka in strastna bralka. Kakor prejšnja leta je pokroviteljstvo prevzel predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, je povedala vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območna izpostava Lendava Rozina Nemec.

Javni sklad za kulturne dejavnosti Lendava je v tem času pripravil številne javne nastope skupin z glasbenimi nastopi na prostem, literarnimi večeri, delavnicami

Že več kot desetletje in pol – od vstopa Slovenije v EU, ki se je zgodil 1. maja 2004, je problematika najbolj pereča na obmejnem območju z Avstrijo; konkretno pri njivah na Apaškem polju,  gozdu Korovska gora na Goričkem  ter zlasti trajnih nasadov in hiš na območju občine Kungota pri Mariboru. Na teh demografsko ogroženih območjih se na veliko prodajajo kar cele kmetije s hišami in zemljišči vred.

Ekonomsko močnejši avstrijski kmetje, potem, ko si pri nas  pridobijo status kmeta in so tako pri nakupih kmetijskih zemljišč izenačeni z našimi, ali pa jim ta v primeru, da se pojavijo kot edini kupec  zaradi odprtega trga znotraj EU sploh ni potreben, pokupijo vse ponujeno in še sami iščejo potencialne prodajalce. Za nepremičnine namreč ponujajo za naše razmere vrtoglave zneske.

 Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. 

Že letos naj bi bil problem odpravljen

Od leta 1996 veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki je osnova tudi za pravne posle s kmetijskimi zemljišči,  po številnih

Primarni kmetijski sektor mora končno doumeti, da je za njen uspešen položaj potrebno sodelovanje in povezovanje. Država nima pristojnosti neposrednega vpliva na trgovce.

Z namenom seznanitve z razmerami v sektorju kmetijstva - tudi z vidika posledic epidemije korona virusa  in priprave na novo programsko obdobje Skupne kmetijske politike (SKP), se je kmetijski minister dr. Jože Podgoršek v petek mudil v Prekmurju.  

V Dobrovniku kmetijska poslovna cona in izpostava kmetijskega inštituta

Pot je začel z obiskom podjetja za pridelavo orhidej Ocean Orchids v Dobrovniku.. Ogledal si je podjetje ter se z vodstvom pogovoril o izrabi geotermalne energije za namen ogrevanja steklenjakov ter o razvojnih načrtih podjetja, med drugim tudi na področju zelenjadarstva s ciljem celoletne pridelave določene zelenjave.

Sledil je obisk na sedežu Občine Dobrovnik, kjer se je srečal z županom Marjanom Kardinarjem in ostalimi predstavniki vodstva občine. Glavne teme pogovora so bile možnost povezovanja kme

V okviru projekta je Turistično društvo Veržej v parku v središču kraja revitaliziralo njen del v velikosti 20 m2  v naravi travnik z rastiščem narcis.

Postavili so tudi informativno tablo, ki bo obiskovalce seznanjala o pogojih za rast, razmnoževanje in  ohranjanje te vrste, obenem pa jih bo vabila na ogled revitaliziranih rastišč narcis, ki jih je v preteklosti uredila občina in katerih upravljalec je turistično društvo. Skupaj z ostalimi partnerji so v urejenem prostoru zasadili gomolje narcis in v teh dneh so spet zacvetele.    

Turisti in drugi obiskovalci Veržeja si novo urejeno mesto, kjer rastejo bele narcise, z velikim zanimanjem ogledujejo in jih občudujejo. Bela narcisa ali po domače fünkešnica, spada v rod čebulnic in družino norcisovk. Je zelnata trajna rastlina,  ki zraste v višini trave. Cveti spomladi, cvetovi dišijo, so bele barve, v sredini cveta je privenček z rdečkastim nazobčnikom.

Bele narcise se veliko krat tudi uničujejo in sicer s prezgodnjo košnjo trave, z min

Večinoma kot lešnik debela toča, ki je v več časovnih zaporedjih padala v SV Sloveniji – najhujše je bilo včeraj popoldan na vinogradniškem območju Gornje Radgone in na poljih Apaške doline, je po prvih ocenah največ škode naredila na okopavinah, zlasti pa vrtninah na prostem ter v trajnih nasadih. Ponekod je bilo, kot bi zapadel sneg.

Na območju KGZ Murska Sobota je gosta in drobna toča že v petek popoldan pobelila širše območje občin Beltinci, Odranci in Turnišče; v nedeljo popoldan pa še občin Apače in Gornja Radgona. Tod je bilo po prvih podatkih tudi najhujše. Uroš Fišinger, vodja gornjeradgonske izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja KGZ Murska Sobota, meni, da si bo prizadeta vznikla koruza, ki je ponekod imela že tri, štiri liste, opomogla. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z bučami in krompirju, ki so prav tako vzklili in so na mehanske udarce v tej razvojni fazi najbolj občutljivi.  Ker strna ozimna žita še niso v fazi klasenja, pri njih škode naj ne bi bilo. Od nekaj he