Pred 65 leti sta se v župnijski cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici poročila zakonca Kolbl, dom iz Noršincev pri Ljutomeru. Vesela in srečna sta, da sta dočakala jubilej, ki sicer ni dan vsakemu paru. Ob praznovanju poroke sta se v nedeljo, 20. septembra v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnika v Ljutomeru udeležila zahvalne svete maše. Ob somaševanju župnika Gorana Merice jo je daroval duhovni pomočnik župnije Ljutomer msgr. Izidor Vebeleri.

Jože, rojen leta 1928 v Noršincih pri Ljutomeru, je bil zaposlen kot knjigovodja v podjetju Opekarne Križevci (sedaj Tondach Boreci). Že 70 let je gasilec domačega gasilskega društva. Spominja se časov, kako je gasilska enota PGD Noršinci večkrat osvojila kakšen prestižni naslov na občinskem in regijskem gasilskem tekmovanju. Ponosen je na gasilska priznanja in odlikovanja.  

Žena Ivanka, rojena leta 1932 v Kupetincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici, je bila gospodinja,  in obdelovala zemljo na manjši mešani živinorejsko-poljedelski kmetiji. Za družin

Na kmetiji Camplin v občini Moravske Toplice živi in dela podjetni kmetovalec s strokovno izobrazbo univerzitetni diplomirani inženir kmetijska. Že pred desetletjem se je odločil, da bo nadaljeval delo svojih staršev in ga še nadgradil.

Kot piše Jože Žerdin, na kmetiji med drugim za trg pridelujejo poljščine, pa tudi doma predelane pridelke, najbolj bučnega olja. Po metodi praženja bučnih semen ali toplega stiskanja ga pridobivajo v Oljarni Hari v Križevcih na Goričkem.

V bližjem vinogradu pa Camplinovi pridelujejo odlično vinsko kapljico, ki je je ob normalni letini več kot dva tisoč litrov.  Vse to je mogoče poskusiti in kupiti v lokalni trgovini na kmetiji, svoje pridelke pa prodaja tudi na sejemski stojnici v Moravskih Toplicah, pri stolpu Vinarium v Dolgovaških goricah, pa tudi v okviru zadruge Žitek.  

V trgovini na kmetiji je svoj prostor našla tudi lokalna trgovina Kmetijsko turistične zadruge Žitek - poslovna enota Bogojina, katere vezni člen pri prodaji izdelkov od članov z

Direktor Panvitine vertikalno povezane družbe Kmetijstvo pravi, da so bile marca letos pogoji za obdelavo in pripravo tal za setev koruze ugodni. Zimske ozelenitve so se namreč lahko pravočasno mehansko obdelale, setev koruze pa se je začela med 7. in 10. aprilom. To pomeni, da je bila glavnina setev opravljena do 25. aprila, le-ta pa je potekala tekoče in brez večjih prekinitev.

Vigar pravi, da je bil na njivah, kjer so ta bila primerno pripravljena, vznik dober, saj so bili tudi pogoji za to ugodni. Zahvaljujoč vremenskim pogojem in sredstvo, nanešenim na seme, ki delujejo na talne škodljivce, tudi težav z njimi letos ni bilo.

Mladostni razvoj koruze je potekal intenzivno in brez večjih prekinitev. Zaradi dovolj vlage je bilo dobro tudi delovanje herbicidov. »Koruza v letošnjem letu tekom rastne sezone ni doživela nekih stresnih situacij zaradi pomanjkanja vlage ali temperature,« pravi in omenjeno podkrepi s podatkom, da je sicer letos od aprila do avgusta letos v Murski Soboti sku

Po Vodolah pri Mariboru je tudi Prekmurje z nekaj več kot 500 hektarjev vinogradov kot samostojni vinorodni okoliš v vinorodni deželi Podravje, dobilo prvo vinsko fontano. Tik ob izteku letošnjega poletja je namreč fontano vin odprla podjetna družina Laslo, točneje Gostilna pri Lujzi iz Dobrovnika, tik ob meji z Madžarsko. Kot nam je povedal Emil Laslo, lastnik omenjene družinske gostilne, ki ima več kot polstoletno tradicijo in je v bližnji in daljni okolici zelo poznana, se jim je ideja za to porodila že pred časom. Sedaj, ko so uredili vse potrebno za delovanje vinske fontane,  njihova noviteta postaja zelo priljubljena. Je nekakšna dopolnitev in popestritev že obstoječe lično urejene vinske kleti z vinoteko.   

Emil Laslo.

Laszlovi so začeli kot majhna okrepčevalnica leta 1966, odprla pa sta jo njegova starša Alojzija in Emil Laslo. Potem pa so se začeli postopoma širiti. Leta 1976 sta bili zgrajeni tudi kuhinja ter večja dvorana in že so lahko sprejeli okoli 70 gostov, danes

Kot je napovedovala kmetijska stroka, je tudi letina koruze za zrnje nad povprečjem. Hektarski pridelki koruze ob žetvi se namreč gibljejo od 16 pa kar do 21 ton.

Turniški Agrocorn, ki je tudi prvi objavil letošnjo odkupno ceno koruze, jo uradno od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro odkupuje že od začetka prejšnjega tedna. Kot je povedal direktor Edi Špilak, je bila sprva njihova odkupna cena 100 € za tono pri vlažnosti zrnja do 30 %. Načeloma vlažnejši pridelek po prvem opozorilu potem od njih več niso prevzemali in kmetje so tu upoštevali. Po tem (od minule sobote, 12. 09.)  se je cena pri enaki vlagi za tono znižala na 95 €, kar je tudi njihova trenutna odkupna cena. Od te sobote, 19. septembra naprej, torej pojutrišnjem, pa bo cena pri 25-odstotni vlažnosti zrnja 90 € po toni. Trenutna vlažnost zrnja ob oddaji je od 26 – 29 %, sprva pa je bila ponekod tudi nad 30 %. Doslej so v Turnišču odkupili 3.000 ton zrnja. Špilak še dodaja, da je zrnje zelo zdravo in brez mikotoksinov. Že

Tam, kjer se kmetje niso odločili za setev koruze po pravilu ječmena, je tačas siliranje koruze v polnem teku. Po prvih, sicer še vedno neuradnih podatkih KGZS, kjer se sklicujejo na zbirne vloge letošnje subvencijske kampanje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je letos koruzi za silažo namenjenih 27.606 hektarjev, koruzi za zrnje pa 39.083 hektarjev. K tem površini je potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev poleti zasejanih površin, ki bodo prav zaradi ugodnega vremena in odličnega razvoja namenjeni za silažo. Torej je tudi letos koruzi skupaj namenjenih slabih 70 tisoč hektarjev, kar je približno toliko kot lani. Ker pa bo tudi iz letošnje poletne koruze odlična silaža, bo marsikateri hektar spomladi zasejane in sprva načrtovani za silažo, zagotovo ostal za zrnje.

Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe na slovenskih njivah lani zasejali 39.033 hektarjev koruze, od tega 38.883 hektarjev za zrnj

Prejšnji teden je inšpektor Inšpekcije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) - Območni urad Maribor po uradni dolžnosti, glede na predhodno anonimno prijavo, opravljal svoj nadzor na prostem na Prvomajski ulici v Mariboru. Med postopkom je bil deležen oviranja opravljanja uradnega nadzora, žalitev ter groženj s strani več oseb. Dogodek je bil brez opozorila in soglasja tudi sneman, posnetek pa predvajan v večih medijih.

Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, mediji v zvezi s tem niso preverili dejstva na pristojnem organu, zato so bila predvajana in objavljena napačna ter zavajajoča sporočila glede celotnega postopka oz. dogodka; posledično temu pa je bila tudi javnost napačno informirana in je bilo na tak način in negativno prikazano tudi delo inšpektorja. Zato, pravijo, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zavrača tovrstno ravnanje posameznikov. V javnih objavah tudi pričakujejo prikaz dejanskega stanja.

Pojasnilo dogodka: »Med inšpekcij

Prekmurska Lovska družina Rankovci je v sodelovanju z Občino Tišina in Strelskim klubom Skakovci na strelišču v Skakovcih minulo nedeljo pripravila dobrodelno strelsko tekmovanje na leteče cilje, glinaste golobe. Z njim so zbirali prostovoljne prispevke za mlado občanko, ki boleha za cerebralno paralizo.

Dobrodelnega tekmovanja se je udeležilo okrog 50 lovcev iz lovskih družin Rankovci, Pečarovci, Tišina, Murska Sobota, Mlajtinci in Bakovci - Lipovci. Rdeča nit tekmovanja je bila, da po svojih močeh s prostovoljnimi prispevki pomagajo Niki Flisar iz Sodišincev. Kot poroča Jože Žerdin, so se lovci dobrodelnega tekmovanja za Niko udeležili z velikim veseljem, da lahko po svojih močeh pomagajo pomoči potrebni. To jim je na koncu tudi uspelo.

Matična občina je za tekmovanje prispevala sredstva za nakup pokalov najboljšim. Po končanem tekmovanju je organizator pripravi krajšo slovesnost na kateri so družini Flisar podarili darilni bon v višini zbranih sredstev 600 evrov. Bon je iz rok sta

Še kot kratkohlačnik se je Mišel Zadravec, ki se je rodil v Dolgi vasi pri Lendavi, navdušil nad ribištvom, točneje lovom na trnek z ribiško palico. Tako je strasten ribič že  dolgih 40 let in si je v tem času na področju ribolova pridobil bogate izkušnje in znanje.

Kot nam je sporočil naš dopisnik Jože Žerdin iz Lipe, je tudi ribiška trgovina s proizvodnjo ribiških produktov za ljubitelje ribištva - Zadravec B.A.I.T.S. d.o.o. Murska Sobota, logična posledica vsega tega. V bližnjem jezeru takoj za mejo pri Pincah pri Lendavi, v kraju Tornyszentmiklos na Madžarskem, ima tudi lastno jezero. Tam goji vse vrste sladkovodnih rib. Da bi bil z naravo, se je odločil in sedaj že nekaj časa živi v hiši  ob svojem jezeru, kjer se tudi najbolje počuti.

Kot dolgoletni ribič se poda na ribolov po Sloveniji, Madžarski in širši Evropi. V svoji bogati ribiški zgodovini je ulovil vse vrste rib. Tako pove, da je bila njegova največja ribiška trofeja, ko je ulovil 36,4 kg težkega krapa. V teh jesenskih d

Kot napoveduje kmetijska stroka, in temu ne oporekajo niti kmetje kot pridelovalci, se nam pri koruzi - s slabimi 70 tisoč hektarji tudi pri nas najbolj razširjeni poljščini, obeta letina presežkov.

Sprva je njen mladostni razvoj zaradi suhega in hladnega vremena za 10 do 14 dni zaostajal. Izmenično pogosto poletno deževje, ki se je ponavljalo na kar nekaj dni, vmes pa je bilo toplo brez ekstremnih vročinskih valov, je hitro nadoknadila zamujeno.

 Na večini območij in pri zgodnjih zrelostnih razredih je koruza tačas že dohitela lanski fazo zrelosti. Spomnimo: lanska letina je bila tik za rekordno 2018. Če se bo suho obdobje v fazi njenega dozorevanja letos nadaljevalo, pa se lahko zgodi, da se bo letošnji izplen približal ali celo presegel predlanskega.

Količinsko naj bi bili letošnji hektarski pridelki vsaj podobni lanskim in predlanskim, ko je pridelek koruze za zrnje veljal 9,5 tone (2018) oziroma 9,3 tone (2019), za silažo pa 47,9 tone predlani in 46,2 tone lani.  

Po podatki

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je na povabilo Konzorcija za pospeševanje prodaje, promocijo slovenskega hmelja in promocijo geografskega porekla „Styrian hops“ v Preboldu udeležila delovnega srečanja na temo »Opraskan od hmelja«. Na srečanju so med drugim razpravljali o problematiki prodaje hmelja zaradi pandemije COVID-19, o ustreznih rešitvah, o karantenskih boleznih v pridelavi hmelja. V razpravi so odprli tudi druge teme vezane na hmeljarje, med drugim pomen promocije, potrebne investicije na hmeljarskih kmetijah in razpise za ta sektor.

Ministrica je v razpravi predstavila aktivnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vezane na problematiko prodaje hmelja glede epidemije COVID-19 oziroma ukrepe za odpravo nestabilnosti na trgu. Nadalje je izpostavila pomembnejše aktivnosti ministrstva, vezane na pripravo nove Skupne kmetijske politike (SKP) in intenzivnega dela na Strateškem načrtu. Posebej je opozorila na pomen povezovanja, da se v verige vstopa povezano, v ka

Za postopek izvajanje IK je potrebna doga pot. Traja lahko  leto ali več. To je v veliki meri odvisno tudi od ažurnosti vlagateljev. Že sam čas izdelave in uskladitve specifikacije sheme lahko traja, enako čas prejetih pripomb na nacionalnem nivoju. Potem, ko oceni predlog sheme posebna komisija, pa se na koncu lahko zavleče še postopek njene uradne notifikacije  pri Evropski komisiji kot zadnjega dejanja pred dejanskim izvajanjem sheme v praksi.  Pripombe lahko nanjo podajo tudi vse države, članice EU.

Pred vstopom v program promocije sheme je potrebno določiti tudi višino prispevka posameznih v IK vključenih, se odločiti za delež vključene proizvodnje, zainteresirani proizvajalci se morajo certificirati, določiti je potreben datum vstopa v promocijo in zanjo pripraviti tudi njegov večletni načrt.

Da bi se izognili turbulentnim cenovnim razmeram ob žetvi, torej dosegli drugačen odnos do doma pridelanega (in predelanega ter izdelanega), si slovenski pridelovalci žit za shemo IK priz

Po tradiciji bi sicer morala biti prvo soboto v septembru prireditev Lendavska trgatev, vendar je ta zaradi znane epidemiološke slike odpadla in je zelo obiskan dogodek s povorko delil usodo s kulinaričnim Bogračfestom, tekmovanjem v kuhanju bograča.

A da ne bi vse propadlo, sta Zveza kulturnih društev (ZKD) Lendava in lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti v mestnem parku Roža v okviru 4. jesenske likovne kolonije, prav tako z naslovom Lendavska trgatev, pripravila še razstavo fotografij zadnjih desetih omenjenih prireditev. 

Ob odprtju razstave so nastopili ljudski pevci in godci Gomilički degaši, ki delujejo v okviru Kolesarsko-pohodniškega društva Pedal Gomilica.

Tako je bilo pestro tudi brez klasične prireditve Lendavska trgatev. Nad Lendavo, pri razglednem stolpu Vinarium so namreč tega dne proslavljali 5. rojstni dan stolpa. Kot je povedala predsednica  ZKD Lendava Danijela Hozjan, je bil ob likovni koloniji in razstavi na voljo tudi program za otro

Predstavniki obeh po Zakon o promociji kmetijskih pridelkov in živil tudi sestavljajo večino v 13-članskem Sektorskem odboru za žita, v njem pa sta tudi predstavnika Zadružne zveze Slovenije, Zveze društev ekoloških kmetij Slovenije, in po en član kmetijskega ministrstva ter Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.  V zvezi z IK smo pojasnila dobili na kmetijskem ministrstvu.

V katerih skupinah živil  se shema že  izvaja?

Shema IK se zaenkrat aktivno izvaja v sektorjih mleka, mesa (govedo, prašiči in perutnina) in sadja. Vsi certificirani proizvajalci za navedene sektorje so objavljeni na spletnih straneh ministrstva:

https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/o-ministrstvu/seznami-certificiranih-proizvajalcev/

V katerih skupinah je tačas postopek notifikacije predloga sheme IK v EU?

V postopku notifikacije pri Evropski komisiji trenutno ni nobene specifikacije.

Kako daleč je predlog specifikacije sheme IK, saj je bilo o tem govora

Včeraj so v Športno rekreacijskem centru Martjanci obeležili 24. praznik Občine Moravske Toplice. Letos je potekal skladno s priporočili in omejitvami, ki veljajo v času bolezni koronavirusa. Ob tej priložnosti so tudi podelili nagrade in priznanja občine za leto 2020.

Najvišje priznanje – naziv častnega občana, je prejel vsestranski kmečki aktivist, 61-letni Franc Küčan iz Tešanovcev; njegovi predlagatelji pa so bili Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in PGD Tešanovci.

Tako močno, kakor je v omenjeno kmetijsko dogajanje in vse, kar je neposredno povezano z njim ali okrog njega, vpet Franc Küčan, je verjetno le še redko kateri slovenjski kmet. Praktično vsi po državi ga poznajo kot »prvega slovenskega kmeta.

S ponosno držo, dobrimi rešitvami, z odlično ter vselej argumentirano retoriko na vsakem koraku se zavzema za pravice stanu, kateremu ponosno pripada in ga zastopa. Položaj marsikaterega slovenskega kmeta je drugačen, boljši tudi po njegovi zaslugi

Kljub več kot dvomesečnemu zaprtju zaradi epidemije koronavirusa, je turistično atrakcijo stolp Vinarium v Dolgovaških goricah pri Lendavi, ki je 2. septembra pred petimi leti s slavnostno otvoritvijo pričel obratovati, zabeležil nepričakovano visok obisk v poletnih mesecih.

Letos avgusta pa so dosegli svojevrsten rekord:  s prodanimi 18.246 vstopnicami je to najbolje obiskan mesec v njegovi kratki zgodovini.

Če je bil lani zabeležen dnevni rekorden obisk prvega maja z 2.121 prodanimi vstopnicami, pa je z novim rekordnim obiskom na mesečni ravni postregel pravkar minuli mesec avgust. V času po vnovičnem majskem odprtju je opazen predvsem individualni obisk domačih gostov, v počitniškem času pa tudi obisk družin in manjših skupin, k čemur je zagotovo pripomoglo tudi koriščenje turističnih bonov.

Tako se je tudi ponudba v času razmer prilagodila v smeri posebnih doživetij za obiskovalce. Zavod za turizem in razvoj Lendava je sredi avgusta prvič v dveh zaporednih večerih za skupno 60 o

Kot smo že poročali, je minuli nedeljo v Spodnjem Podravju – najhujše je bilo na širšem območju Ormoža in v Halozah, divjalo krajevno neurje z močnim vetrom in točo ter močno poškodovalo pridelek grozdja v več kot 600 hektarjev vinogradov in poljščine na 200 hektarjev njiv, za povrh pa še okrog 200 streh nepremičnin, tudi veliko gospodarskih poslopij in osnovno šolo v Veliki Nedelji. Ni bilo prizanešeno niti gozdovom, saj je na Ormoškem po prvih ocenah uničenih tudi za več kot 8.000 m3 lesa. Škode naj bi bilo za več kot štiri milijone evrov.

Po ogledu po toči prizadetih območij na Ormoškem minulo sredo je kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec dejala, naj pristojne občinske komisije čim prej popišejo škodo, jo ocenijo strokovne službe in regijske komisije posredujejo na pristojne državne naslove. Obljubila je, da bodo na ministrstvu poiskali vse možnosti za čim prejšnjo pomoč najbolj prizadetim. »Prej, ko bodo ti uradni  postopki zaključeni, prej se lahko aktivira konkretna pomoč n

Člani Ribiške družine Murska Sobota, ki je lansko leto obeležila 60. obletnico obstoja in aktivnega delovanja, poleg vodnih površin in ribjega zaroda v njih skrbjo tudi za urejenost okolic svojih vodnih površin, s katerimi upravljajo. Med njimi je  na prvem mestu društveni ribiški dom in njena okolica ob Soboškem jezeru na Bakovski ulici.

Ta gramoznica je s kar 35 hektarji vodnih površin med njihovimi 25 ribolovnimi revirji s skupno površino čez 310 hektarjev vodnih površin, s katerimi upravljajona območju murskosoboške upravne enote, njihov največji revir s stoječo vodo. Tako je tudi murskosoboška temeljna enota Ribiške družine Murska Sobota nedavno pripravila čistilno delovno akcijo. Podobne so ribiči opravili tudi v njihovi temeljni enoti Bakovci, Beltinci in Goričko.

Soboški ribiči so zavihali rokave in se lotili čiščenja okolice omenjenega objekta. Okrog jezera, ki je nastalo z izkopom gramoznice, so pobrali smeti, ki jih za sabo pustijo nevestni kopalci in drugi obiskovalci, sp

Prvo opravilo bližajoče se jeseni, ki se je meteorološko začela 1. septembra, astronomska ali koledarska pa bo letos (zaradi prestopnega leta) nastopila 22. septembra,  je obiranje semen iz buč za olje. Nekateri opravilu pravijo tudi »trebljenje« buč.

Najpogostejši prizori je še vedno ročno obiranje, ko se razklanih buč na dvoje na njivah loti posameznik ali skupina ljudi. Tisti, ki imajo večje površini, pa se poslužujejo strojnega obiranja. Med njimi po navadi s t.i. traktorskimi vlečnimi stroji. Vse pogostejši prizor pa so zlasti na severovzhodu Slovenije, kjer je tudi daleč največ površin pod oljnimi bučami, obiranje s posebej za ta namen prirejenim in zelo zmogljivim samohodnim kombajnom. Ta v enem hodu opravi več opravil hkrati, zato predhodna priprava njiv za trebljenje buč (mulčenje trave, spravilo buč v vrste) ni potrebna.

Na takšno prakso spravila bučnega semena, rekli bi torej lahko žetev buč,  že vrsto let prisega tudi Štefan Kranjec iz Martjancev pri Moravskih Toplicah. L

V družbi Paradajz, najbolj poznani po pridelavi paradižnikov pod blagovno znamko Lušt, so pripravili že II. tematsko tržnico. Po poletni, ki je bila vezana na žita oziroma žetev, je bila rdeča nit tokratne raznolikost domače ponudbe, vezane na darove narave jeseni.

Na Luštni domačiji v Renkovcih so se tokrat s svojo ponudbo vin, penin, žganj, sokov, marmelad, omak zelenjave ter izdelkov, pletenih iz koruznega ličja, šibja, slame in iz sivke ter konoplje, predstavili Domačija Ros, Turistična kmetija Kozelinovi, Vidov brejg, Pomelaj, Weebee, Penine Frangež, Hiša Tara, Izdelki iz sivke Gjergjek in Kmetija J.a.n.a.

Ob praktičnem prikazu domačih obrti pletenja iz slame, šibja in koruznega ličja so sobotni dopoldan s kulturnimi točkami popestrili godci in plesalci KUD-a Beltinci ter Folklornega društva Turnišče. Mladi pa so se poskusili tudi v luščenju koruze na stari način.

Kot poudarjajo organizatorji, je namen njihovih tržnic povezati lokalne pridelovalce in proizvajalce domačih lokal