V okviru Društva upokojencev Lendava deluje tudi sekcija za pohode in rekreacijo, ki letno pripravlja kar nekaj pohodov na območju Lendave in njene okolice. Vsi pohodi so namenjeni druženju in odkrivanju naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti okolice.   

Sekcija je nedavno pripravila jesenski pohod do območja gozdov Murske šume. Pohoda se je udeležilo 20 pohodnikov upokojencev. Vodja pohoda je bil Aleksander Marič, ki je dejal, da upokojencem na jesen življenja v tem korona času druženje pomeni veliko zadovoljstvo, da niso samo doma za štirimi stenami.

Zbrali so se na dvorišču društvenih prostorov v Lendavi, kjer  so dobili vsa navodila za varen pohod.  Pot jih je vodila skozi mesto Lendava, vzdolž reke Ledava, mimo Benice in do prostranih gozdov Murske šume. Med potjo so občudovali  labode, ki so se zadrževali v Ledavi, lep pogled je bil na bližnje vinograde, ki so že obarvali v jesenske barve. Na njivah in vrtovih pa je ostalo  še nekaj pridelkov in plodov.    

Ko so prišl

Zaradi podaljšanja vegetacije in posledično visoke vlažnosti zrnja se je zaradi obilnih septembrskih padavin že spravilo korze za silažo, še bolj pa žetev koruze za zrnje, precej zavleklo. Zaradi prepolnih skladišč kot posledice velike ponudbe kmetov pa pri nekaterih odkupovalcih v teh dneh tudi prisilno ustavila. Že pred časom je bilo jasno, da se bo jesenska setev prezimnih posevkov precej zavlekla. Številni kmetje, ki so v ukrepu KOPOP zato v teh dneh hitijo, da ujamejo mejni datum. Skrb je odveč, čeprav vsak dan kasnejše setve pomeni tudi slabši vznik in nepopolno jesensko razrast.

»Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na ozelenitev njivskih površin prek zime, podaljšuje rok setve prezimnih posevkov iz 25. oktobra 2021 na 15. november 2021,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva.  

Dodali so še, da se začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, iz 15. novembra prestavi na 5. december.

Igerčeva kmetija, kakor jo poznajo domačini, je bila že od nekdaj med največjimi in najbolj naprednimi. Imela je nekoč največji dovoljeni obseg, zemljiški maksimum, ki je znašal 10 hektarjev.

Danes jih Kosijevi, kakor se kmetija imenuje s primožitvijo Mirka 1984. k hiši, obdelujejo 35 hektarjev. Tretjina površin je v zakupu od tistih, ki so prenehali s kmetovanjem. »Ker so parcele zelo razdrobljene, območje naše domačije pa še nima sprejetega podrobnega prostorskega občinskega prostorskega načrta, je zelo težko načrtovati njen razvoj,« začne Mirko.

Kmetija

Je poljedelsko-živinorejska. Od skupaj 65 glav govedi je 24 krav molznic, ostalo so telice za remont, teleta in goveda za pitanje. Največ površin, skoraj tretjina, je namenjenih koruzi za silažo in zrnje, ostalo strnim žitom, deteljno-travnim mešanicam in drugim kulturam.

»Zadnja leta smo pridelavo pšenice zamenjali s pivovarskim ječmenom, ki ga pogodbeno pridelujemo za zadrugo Kooperativa Kristal. Od 8 do 10 hektarjev ga posej

V prekmurski vasi Nedelica v občini Turnišče zelo uspešno deluje Kulturno društvo Rdeči zvonček Nedelica, ki med drugim ohranja in obuja stare kmečke običaje, opravila in kulinariko.

Društvo tesno sodeluje  z zakoncema Vesno in Štefanom Kovačem, ki je sin narodnega heroja Štefana Kovača - Marka, in živita v Ljubljani. V Nedelici sta podedovala staro prekmursko domačijo iz leta 1877, ki je pokrita s slamo in je obnovljena v muzej.

Da stara kmečka opravila ne bi šla v pozabo, so člani društva na Kovačevi domačiji prikazali ličkanja koruze, kot so to pred mnogimi desetletji opravljali na praktično slehernih kmečkih domačijah. Tako so člani letos že 11. pripravili to prireditev.

Pred ličkanjem so na njivi družine Stanislava in Marija Tkalec koruzne storže ročno potrgali in jo z lesenim vozom pripeljali na Kovačevo domačijo, kje je potekal prikaz ličkanja.

Šlo je za slikoviti in nepozaben kmečki praznik, saj so se člani ob tem spomnili svojih prednikov, ki so to delo opravljali v jesenske

Član Vinogradniško-sadjarskega društvo (VSD) Odranci so opravili že 3. trgatev grozdja samorodnic. Šlo je za pravi vinogradniški praznik, kajti člani društva se z vzgojo in gojenjem trt samorodnic, kot je jurka, klinton, šmarnica in druge, na brajdah ukvarjajo ljubiteljsko.

Ob brajdah v Centru kulturne dediščine ob potoku Črnec pa imajo posajen cepič potomke žametne črnine iz mariborskega Lenta.  Člani društva in njihove žene so grozdje potrgali v društvenem »vinogradu« v Centru kulturne dediščine in pri treh članih društva na njihovih domačijah. Pri Matiji Kuzma v Črenšovcih in  Helmutu Gradišniku in Vinciju Smeju.

Ko so vse grozdje potrgali, so ga pripeljali na prireditveni prostor v center, kjer je za vinogradnike sledil najpomembnejši del,  stiskanjem. Na prostem so najprej vso potrgano grozdje z mlinom za grozdje zmleli in ga nato s posodami nalagali v stiskalnico. Grozdje so stiskali z ročno stiskalnico. Iz posod pa je mošt tekel po ceveh v lesene sode, ki so v društveni vinski

Šest članic društva je letos na rečnem Otoku ljubezni v Ižakovcih ob Muri prvič v ograjenem prostoru ob tkalski delavnici Zavoda za kulturo, turizem in šport Beltinci posejalo industrijsko rastlino lan. Šlo je za  25 kvadratnih  metrov velik prostor, ki so ga za ta namen članice skrbno pripravile. Prostor, kjer je rasel lan, je bil ograjen s spleteno ograjo iz šibja.

Kot so povedale, jih tovrstno opravilo veseli in so se ga naučile od svojih mam in babic.  Ves čas njegove rasti so ga negovale, spremljale so  njegovo zorenje. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali otok, saj je je bil najlepši takrat, ko je v sinje modri bari cvetel.

Sto dni po setvi je dozorel. Ko lan dozori se ga ne žanje, ampak ročno pomika, suši in pred obdelavo še večkrat namaka v vodi.    V okviru postopka od semena do platna so si že pred leti nabavile vse pripomočke ali pa jih poiskale na podstrešjih starih hiš.

Brž, ko so lan pomikale, so v tkalski delavnici prikazale vse faze p

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minuli petek, 8. oktobra 2021 objavilo 2. javni razpis za naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Za ukrep so na voljo 4 milijoni evrov nepovratnih sredstev.

Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS)  iz Sklada za okrevanje in odpornost.

Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov.

Upravičeni stroški, ki jih lahko upravičenec uveljavlja na javnem razpisu,

V enem od slikovitih krajev v občini Kidričevo je tudi kmetija Unuk, znana tudi po starem  hišnem imenu Bohakovi. Milan, ki je pred tremi leti kmetijo predal svojemu mlajšemu sinu Bojanu,  v šali pove, da točno tudi sam ne ve, kako dolgo že.

Se pa dobro spominja, da so pridelki s sicer precej peščene zemlje, ki prevladuje, in živina, ki so je redili za mleko ali pitali za meso, kokoši pa so imeli za jajca, že od nekdaj pomenili glavni vir preživetja. Vloga kmetij je bila nekoč v prvi vrsti samooskrbna številčnih družin.

Ko je na kmetiji začel delati tudi Milan  – bilo je v 70. letih, je bila z okrog 10 hektarji zemlje in nekaj repi v hlevu.

Danes se poljedelsko-govedorejska kmetija Unuk s 80 hektarji njiv in 150 glav živine, od tega je 50 krav molznic za prirejo mleka, ki ga na leto prodajo okrog 400.000 litrov, uvršča med večje v Podravju. Brez – trenutno že treh dopolnilnih dejavnosti, bi težko tako hitro organsko rastli.

Zasuk v novo dejavnost

Uvideli so, da na dolgi rok kljub

Članice  krožka so se predstavili z doma pridelanimi jedmi iz zelenjave in drugih sestavin na različne načine. Kot je povedala mentorica  krožka Mihaela Flisar, so v prejšnji, 27. sezoni delovanja izvajali projekt Kako izboljšati svoj življenjski slog. Tako so na domačih vrtovih vzgajale zelenjavo in druge rastline ter zelišča.

Tokrat so se še posebej potrudile.  Vse jedi so pripravile - skuhale ter spekle vsaka, na svojem domu, vsaka pa je bila zadolžena za določeno jed. Pri tem so uporabile papriko, paradižnik, stročji fižol, rdečo peso,  krompir, korenje, zelje, repo in še kaj. Pa tudi druge sestavine, kot so jabolka, hruške, slive, grozdje samorodnice in podobno, … Na ogled so postavile enolončnice, različne namaze, sladice, zavitke in vloženo zelenjavo. Videti je bilo mogoče najrazličnejše jedi: stročji fižol, sladko zelje, pečen krompir z bučkami, pečena paprika, bučkini polpeti, jabolčni in skutni zavitek, zeliščni namaz, sladko kisli namaz, mešana solata, kumare s smetano, nam

Kot pišejo v razpisu, si lahko naziv Vinska kraljica Slovenije pridobijo dekleta med 18. in 25. letom, so slovenske državljanke samskega stanu, imajo znanje o vinih, o slovenskem vinogradništvu, vsaj enega večjega svetovnega jezika in vozniški izpit B kategorije.

Prijavljene kandidatke, ki bodo ustrezale razpisnim pogojem, bodo v začetku novembra letos povabljene na predstavitev posebni izborni komisiji.    

Najprimernejše dekle, izbrano skladno s pravilnikom, bo  na posebni prireditvi okronanana januarju 2022.

Prijava kandidatke mora vsebovati: 

ime in priimek, stalni naslov, datum in kraj rojstva, kontaktne podatke (številka mobilnega telefona, elektronski naslov), podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo.

Organizator zbira prijave do vključno 25. oktobra 2021 na poštnem naslovu: Pomurski sejem d.o.o., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (Vinska kraljica Slovenije). Pri prijavi po klasični pošti je merodajen poštni žig z datumom oddaje pošiljke, kandidatke p

Vedeno doslej se je pohod začeli pri  njegovi domačiji  v Veliki Polani in ga končali pri Miškovi zidanici v Lendavskih goricah. Po tej poti je svoj čas hodil tudi pisatelj  ter njegovi predniki, saj so tam obdelovali manjši vinograd. Nekaj časa ga je tudi sam. Pot je tudi del Pomurske planinske poti.   V njihovi zidanici, ki je bila pokrita s slamo, je pisal zgodbe, povesti in romane o prekmurskem človeku.

Miškov pohod v dolžini okrog 25 kilometrov je doslej potekal čez znameniti Čarni Murski log, ob potoku Črnec in reki Ledava, mimo Lendave do lendavskih goric.

Šlo je za kolovozno pot in je bila primerna za vse pohodnike. Pri organizaciji pohoda sta planinskemu društvu pomagali občini Velika Polana in  Lendava ter Društvo ŠTRK Velika Polana. Pohodniki so se radi ustavili tudi pri znamenitem potočnem Copekovem mlinu v Mali Polani ob potoku Črnec.

Letošnji pohod je bil prilagojen epidemiološkim razmeram, bil je občutno krajši in je potekal od Gledališke in koncertne dvorane v Lendavi

Mnogi menijo, da pri nas prve znane odkupne cene  spet niso dovolj realen odraz svetovnih cen. Po tedenskih tržnih poročilih Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja namreč trenutno naše mešalnice lansko (suho) koruzo uvažajo po ceni nad 250 evri za tono; terminski zakupi nove letine pa od novembra letos naprej in vso prihodnje leto na Pariški borzi za tono kažejo ceno v območju 230 evrov.

Tako naj bi večina naših tržnih kupcev ponavljala znano vajo – vedoč, da je zlasti kmetje v času spravila ne morejo kje skladiščiti,  v času žetve pač ponujajo nizko ceno.  S tem si tudi izničijo tveganja morebitnih cenovnih pretresov na globalnem trgu.

Je pa tudi res, da se cena koruze lahko hitro zamaje glede na gibanje staleža prašičev v državah EU in povpraševanje po svinjini na Kitajskem. Po tako visoki ceni krme bo namreč marsikateri hlev (p)ostal prazen.

Padavine so glavni razlog, da se žetev koruze pri nas  začenja šele v teh dneh. Trenutno požete površine – manj kot petina vseh, kaž

Prekmurska Občina Turnišče je ob soorganizaciji Kulturnega društva Štefan Raj Turnišče in  Prostovoljnega gasilskega društva Turnišče danes dopoldan na parkirišču tovarne Planika v Turnišču pripravila  tradicionalni Ferencov sejem. Pripravili so ga po enoletnem premoru zaradi korona virusa.

Nedeljski jesenski sejem   je v Turnišče privabil številne sejmarje iz vseh koncev Slovenije, prišli so obiskovalce od blizu in daleč.

Samo ime Ferencovo senje izhaja iz tega, da je sejem vedno potekal na god sv. Frančiška Asiškega, ki je 4. oktobra. Turnišče je bilo že v preteklosti znano po raznih sejmih. Temu je botrovala  predvsem pomembna lega kraja, saj so skozi vas Turnišče potekale pomembne gospodarske poti, kraj je postal tudi pomembno gospodarsko in kulturno središče na Dolinskem v Prekmurju. 

Turnišče je že od nekdaj znano po sejemski dejavnosti, kajti vasi Turnišče je trške in sejemske pravice dodelila leta 1770 cesarica Marija Terezija in od takrat so bili v vasi Turnišče različni sej

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ki se nanašajo na 1. junij letos, se je skupna površina, namenjena žitom za zrnje povečala za 628 hektarjev – s 97.412 na 98.040 hektarjev. Levji delež je odpadel na koruzo za zrnje, ki so ji letos pridelovalci namenili rekordnih 41.657 hektarjev. To je za kar 1.821 hektarjev ali 4,6  več kot lani.

Po podatkih SURS smo v letu 2021 v Sloveniji obdelovali 175.349 hektarjev njiv, kar je približno enako kot leto pred tem.

Pšenici le dobrih 26 tisoč hektarjev

Malo je manjkalo in zgodilo bi se celo, da bi bilo pšenice prvič zasejanih na manj kot 26 tisoč hektarjev, saj sta kategoriji pšenica in pira združeni, slednji pa je bilo leta 2019 namenjenih 520 hektarjev. Lani je bila pira zasejana na 700 hektarjih njiv (to je na za 35 % večji površini kot v 2020), pšenica na 26.055 hektarjih, to je na za 3 % manjši površini kot v letu 2020.

Rž in soržica, naši tudi pomembni krušni žiti, sta bili posejani na 640 hektarjih ali na za 23

Začetki danes ene naših najuspešnejših poljedelskih kmetij – ta v okviru dopolnilne dejavnosti nudi tudi strojne storitve, segajo v letu 1996. Da, prav ste prebrali. 1996. Nosilec Stanko in njegova žena Marica, sedaj pa že njun bodoči mladi prevzemnik Jernej, so vzorčni primer, da je mogoče s pametnimi odločitvami, predvsem pa z veliko lastnega znanja, žuljev, znojem in prepričanjem, da si na pravi poti, če v to verjameš, evropsko primerljivo kmetijo zgraditi tudi v vsega nekaj desetletjih!

Zgodba je imela žalosten začetek. Že pri 13 letih sta na mali  kmetiji brata Stanko in Branko ostala sama brez staršev. Želja, prežeta z jekleno voljo, da bosta uspela, je botrovala, da sta ob pomoči matične KZ Ptuj oba v domačem kraju začela razvijati vsak svojo kmetijo.

Od traktorista do kmeta

Kot se sogovornik spominja težkega otroštva, ko pri hiši še ni bilo ne vode in ne elektrike, sta morala z bratom pred šolo pomolzti krave in nakrmiti živino. Njuna težka zgodba je do ljudi segla tudi prek

V organizaciji Kulturno turističnega društva (KTD) Puconci je danes  po enoletnem premoru v središču kraja,  na zelenici pri osnovni šoli Puconci potekalo tekmovanje v kuhanju  dödölov.

Prav gotovo je korona čas naredil svoje, saj letos tekmovanja, kdo bo skuhal na prostem v kotičku na odprtem ognju najboljše dödöle, ni bilo, pač pa so ekipe kuhale le za svojo dušo. Tokrat se je kuhanja »püconskih« dödölov udeležilo le sedem ekip. In sicer krajevna skupnost, prostovoljno gasilsko društvo, nogometni klub in namiznoteniški klub, vsi iz Puconcev;  društva Preboj iz Cankove in podjetja Roto iz Polane pri Murski Soboti.

Ob tej priložnosti so za obiskovalce kuhali dödöle v velikem kotlu člani KTD Puconci. Preden se je kuhanje začelo, je himno o püconskih dödölih zapel Puconski duet. Kot je povedala predsednica organizatorja Vesna Maučec, so tokrat prireditev pripravili z namenom, da se ljudje družijo, pri čemer letos niso pripravili tekmovanja, ampak le kuhanje v kotličkih na prostem, kar

Z namenom ohranjanja ljudske umetnosti je bil pred 20 leti v okviru Društva upokojencev (DU) Lendava ustanovljen krožek ročnih. Upokojenke so si želele seznaniti se z osnovami vezenine ter ohranjanje bogate ljudske umetnosti in nadgradnjo lastne ustvarjalnosti.

Z leti se je število članic počasi povečevalo in njihove vezenine so postale lepše, bogatejše, strokovno izdelane, saj so imele tudi pomoč mentorice s področja ljudske umetnosti. Ob jubilejnem   praznovanju so pripravili slovesnost, na kateri so članicam krožka podelili priznanja in v nekdanjih prostorih trgovine na Glavnem trgu v Lendavi pripravile pregledno razstavo.

Tačas v krožku deluje 12 članic. Članice so razstavo obogatile z različnimi ročnimi deli in različnimi temami, tehnikami, denimo navadno šivanje, rešelje  tudi v povezavi s Hetiškimi vzorci. Naredile so tudi okrasne zglavnike, razne predpasnike, prte in kvačkane  prte. Na razstavi so želele članice krožka vsem, ki jih zanima tovrstna umetnost ročnih del pokazati

Na skoraj 17.000 kvadratnih metrih sejemskih in 25.000 kvadratnih metrih demonstracijskih površin je bilo minule tri dni moč videti najsodobnejšo oborožitev in opremo, transportna sredstva, elektronsko in optično opremo, informacijsko, komunikacijsko in laboratorijsko tehniko, opremo za osebno zaščito ter pripomočke za zaščito in reševanje ob poplavi, požaru in potresu.

Ob poslovnih razstavljavcih so se Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Slovenska vojska, Policija, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Gasilska zveza Slovenije predstavili s strokovnimi razstavami in posveti, s svetovanji obiskovalcem, dinamičnimi predstavitvami in izobraževalno – družabnimi prireditvami. 

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je na sejmu pripravilo več aktualnih strokovnih srečanj,  okroglo mizo, panelno razpravo, posvet o kontrolnih režimih pri prometu s civilnim in vojaškim orožjem in blagu dvojne rabe.

Slovenska vojska je predstavila oborožitev, opremo in vozila, voj

Na prvi jesenski dan v sredo, 22. septembra so se člani in članice Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Beltinci navsezgodaj odpravili na jesensko trgatev v vinograd, ki leži sredi polj med vasjo Beltinci in Lipa. 

Lastnik vinograda je Ivan Zadravec iz Beltincev, ki je tudi predsednik kluba. Na trgatev sta prišla še Karl Neunold iz Halbenrein iz Avstrije, ki je član kluba in Tomaž Žugman iz mariborske Vinske ceste v Pernici pri Mariboru. V tem 150 let starem vinogradu raste več vrst vinske trte samorodnice, kot je šmarnica, jurka, kliton, izabela in grozdje madžarske sorte. Ivan Zadravec vinograd skrbno neguje, sadi tudi nadomestne trte, saj trta raste ob kolin in brajdah.

Že v avgustu je Ivan v vinogradu postavil manjši klopotec, ki je varoval grozdje in odganjal ptice, da te ne bi zobale sladke grozdne jagode. Pred trgatvijo so se najprej zbrali na jutranjem zajtrku, nato pa so se razdelili v vrste in začeli s trgatvijo. Med trgatvijo so trgači peli ljudske in

Razširjenost in priljubljenost te okopavine zlasti v vzhodni statistični regiji Slovenije ostaja velika. Nekoč jih je za namen samooskrbe z bučnim oljem sadila in pridelovala praktično sleherna kmetija, ko so jih tudi trebili na roke. Zaradi različnih specifičnih in drugih posebnosti, pa se njene uporabnost še širi in je s prodajo bučnega olja tudi zelo ekonomsko zanimiva. Zato je prav, da ocenimo in ovrednotimo tudi letino te oljnice.

Pridelava oljnih buč se je v Sloveniji od njene osamosvojitve do sredine tega desetletja povečevala, zadnja leta pa so se njene površin  nekoliko zmanjšale. Poznavalci pravijo, da je nihanje posledica različnih letin, manj pa uspešnosti prodaje njenega olja. Ta je tradicionalno zelo dobra. Danes prav slednje na desetinam kmetij pomeni dopolnilno dejavnost. Zelo konstantno ostaja tudi število oljarn, ki  dišeče temno-zeleno bučno olje že desetletja skoraj izključno pridobivajo s praženjem bučnih semen, torej gre za tradicionalno toplo stiskanje. Hladno s