Iz tega je mogoče priti do zaključka, da Slovenci tudi mesarimo manj, saj je domači zakol še lani znašal dobrih 75 tisoč, leta 2010 pa skoraj 180 tisoč prašičev

Kljub temu pa domači zakol prašičev še vedno v Sloveniji predstavlja več kot petino (22 %) vsega zakola teh živali. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) jih je namreč bilo lani v Sloveniji skupaj zaklanih 331.537 prašičev (za 1,9 % ali okoli 6.000 kosov več kot leta 2018). Samo v klavnicah pa je bilo lani zaklanih 259.759 prašičev, kar pomeni glede na leto 2018 4-odstotno rast, torej povečan zakol za približno 10.000 prašičev.

Domači zakol na leni ravni večji edino pri perutnini, glavnina drobnice pa zaklana doma

Če se omejimo na domači zakol oziroma zakol zunaj klavnic pri drugih kategorijah živali,  je ta naraščal edino pri perutnini. Doma je bilo zaklanih približno 319.000 kljunov perutnine (kar je približno 51.000 živali več ali okoli 19 % več kot v 2018). Kot ugotavljajo na SURS, pa zakol perutnine, zaklane zunaj

Kakšen je predlog Zbornice o novi obliki odkupa oz. določanja odkupne cene slovenske pšenice? Menda preko organizacije proizvajalcev (OP). In zakaj se uvaja ta model?

»Predlog organiziranja preko organizacije pridelovalcev ni predlog Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, temveč realnost, ki jo narekuje EU in tudi konkurenčno pravo. Sicer je res, da v veliki meri to vlogo opravijo zadruge ali organizatorji odkupa, vendar za OP veljajo drugačna pravila glede določanja cen oz. zastopanja pridelovalcev. OP se v tistem primeru pogaja direktno s kupcem.

Žitna veriga kot taka ne bo zgubila na pomenu, saj morajo v njej sodelovati različni partnerji celotne verige od semenarjev, strokovnjakov za pridelavo in predelavo, pekarskih tehnologov, agrarnih ekonomistov in drugih.

Čas je, da se priznajo učinki delovanja žitne verige, ki se kažejo predvsem v kakovosti. Površine sicer nihajo, kar pa je povsem razumljivo in +/- 10% resnično ni dramatičnih ob dejstvu, da imamo nekaj rezerv v količini p

Oddelek za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije je v analitični kalkulaciji izračunal, da je lastna cena pšenice v letu  2020 ob hektarskem pridelku 6 ton 148 €. To je sicer njihova prva ocena. Letošnja LC je v primerjavi z letom pred tem višja za 1 €/t, glede na leto 2018 pa je višja za 8 €/t. Kmetje, ki se bojijo, da bo ta izračun vplival tudi na doseženo odkupno ceno ob letošnji žetvi, so na nogah in pravijo, da se je KIS dela lotil napačno in da z izračunano ceno zavaja. Zato se s tem nikakor ne strinjajo.

Küčan: Diskriminatorno do kmetov

Franc Küčan, predsednik Komisije za odkup in prodajo žit  Slovenije, ki jo sestavljajo člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, pravi, da so tudi člani komisije, ko so prejšnji teden v prostorih KZ Radgona imeli redno sejo, kjer smo večji del razprave namenili pripravi na žetev in odkupu žit v Republiki Sloveniji, izrazili veliko nezadovoljstvo z izdelano kalkulacijo KI

Hitro slabšanje epidemiološke slike v zvezi s širjenjem koronavirusa v zadnjih dneh so organizatorje kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bi moral biti med 22. in 27. avgustom na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, pripeljale do odločitve, da letošnji sejem po optimistični napovedi dva tedna nazaj vendarle prestavijo na prihodnje leto.

»Pomurski sejem ni podjetje, ki bi zlahka podleglo strahu. Ne manjka nam poslovnega poguma razvijati žlahtno tradicijo in odpirati nova sejemska in strokovna poglavja. To pa še ne pomeni, da nismo previdni... Skrbi nas za svoje razstavljavce, obiskovalce in drugo osebje, ki zagotavlja uspešnost sejemskih srečanj v Gornji Radgoni. Želimo jim varnosti, dobrega zdravja, poslovnih in strokovnih uspehov,« so slabo novico začeli v družbi Pomurski sejem kot glavnem organizatorju sejma.

Kot je tudi Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma dejal na današnji novinarski konferenci, kjer so predstavili rezultate dosedanjih strokovnih ocenjevanj  živil v ok

Poleg slabe letine krušnih žit so na obzorju tudi spremembe pri načinu odlikovanja odkupne cene za pšenico. Vse od začetka delovanja žitne verige (Dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige med Sekcijo mlinarstva in pekarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (agroživilska zbornica), Sindikatom kmetov Slovenije (SKS), KGZS in Zadružno zvezo Slovenije (ZZS) je bil podpisan 10. decembra 2010, tako da je ta zaživela v prvem naslednjem pridelovalnem letu 2011), se je ta vsako leto oblikovala na način pogajanj med pridelovalci in mlinarji ter peki.

Letos naj bi se o tej s končnimi kupci slovenske pšenice, torej našimi mlini, pogajala organizacija proizvajalcev (OP), ki pa jo pridelovalci žit (še) nimajo in je glede na čas žetve skoraj iluzorno pričakovati, da bi jo v tako kratkem času sploh lahko ustanovili.  Ta namera – kmetje obtožujejo agroživilsko zbornico, ki da je vse to izvedla pod krinko Agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki

Čebelarju Francu Hauko iz Veščice pri Murski Soboti je bila ta plemenita dejavnost položena v zibelko. Že daljnega leta 1977, ko mu je bilo manj kot 20 let jo je nasledil ob očeta Franca. On je na tem naslovu čebelaril od leta 1954, ko se je priženil iz Murskih Črncev. Vprašanje, kateri od dveh njegov sinov bo sedaj nasledil njega.

Kot se spominja, je sogovornik začel čebelariti s sodobnejšimi t.i. A-Ž panji, kjer se satovnice v panj zlagajo pravokotno, oče je imel še »najzer« panje s satovnicami  ravno obratno. Tako kot nekoč ob službi, tudi danes, ko je že upokojen, čebelari ljubiteljsko.  Ko je hodil še v službo in obdeloval kmetijo, je bilo časa še manj, zato je v povprečju tedaj gospodaril z 20 panji. V vzorno urejenem zidanem čebelnjaku v domačem sadovnjaku tačas premore  29 čebeljih družin, prostora pa ima za 33 panjev.

Zaradi načina čebelje paše pogostokrat med iz njegovega čebelnjaka ni sortni, saj čebele doma in  okolici – tudi od 3 do 4 km daleč, nabirajo cvetni prah vsega,

Po muhastem začetku tedna z dežjem, vetrom in hladnim vremenom, je včeraj tudi na severovzhodu države, kjer je bilo tudi jeseni lani zasejanih največ ozimnih žit (brez oljne ogrščice v Pomurju 26.145 ha (od tega 16.340 ha ozimne pšenice), v Podravju dobrih 6.600 ha (4.000 ha pšenice), nastopil prvi poletni dan, ki se s temperaturami okrog 30 Celzijevih stopinj nadaljuje tudi danes.

Z vročino se je začela tudi dolgo pričakovana žetev ječmena. Sicer najprej na najlažjih, prodnatih tleh, kjer žita najprej dozorijo, zaradi pomanjkanja spomladanske vlage pa je bilo to letos še bolj očitno.

Znani so tudi prvi količinski in kakovostni podatki. Branko Virag, direktor Panvitinega Kmetijstva, kjer so doslej na že omenjenih tleh poželi od 60 do 70 hektarjev, pravi, da količinsko pri njih, kjer so pravočasno izvedli vse agrotehnične ukrepe (vključno z zgodnjim prvim dognojevanjem), pridelek občutno ne odstopa od lanskega. Je nižji le od 5 do 10 %, pojasni. Tudi hektolitrska masa – teža hektolitr

Zaradi ustaljene dinamike uporabe pridelka pri pridelovalcih samih, večjih premikov ni pričakovati

Začetek žetve, ki se bo po sedanjih vremenskim obetih z ječmenom na naših njivah verjetno začela že prihodnji teden, s pšenico pa pred 5. julijem skoraj gotovo ne, je lepa iztočnica, da se spet pozabavamo s številkami ob žetvi v zadnjem desetletju. Te se nanašajo na  zasejane površine, hektarske pridelke,  odkupljene količine, povprečne dosežene odkupne cene,…

Velja spomniti, da na tem področju od pridelovalnega leta 2011 v Sloveniji veljajo t.i. »novi pogoji«, saj je bil 10. decembra 2010 z velikimi pričakovanji podpisan dogovor o t.i. žitni verigi kot partnerstvu med našimi pridelovalci, odkupovalci in mlinarji ter peki. Ki naj bi si bili »zvesti v dobrem in slabem«.

A zdi se, da bistvenih premikov vseh številčnih vrednostih v žitni  verigi – razen v smislu priporočene sortne liste, ki so jo podali mlinarji in so jim pridelovalci sledili, posledično pa tudi v dvigu kakovosti požetega z

»Prva in najpomembnejša naloga po žetvi je pravočasna in kakovostna obdelava strnišča,« pravi cenjena pomurska kmetijska strokovnjakinja, sicer specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Murska Sobota Zita Flisar Novak.

Ker se žetev počasi in neizbežno približuje, je prav, da si znanje o tem osvežimo, morda pa se naučimo kaj novega. Zato v nadaljevanju v celoti objavljamo njen strokovni prispevek o strniščni obdelavi tal.

Kot pravi Novakova, »… poglavitni namen strniščne obdelave ni rahljanje tal, pač pa mešanje zemlje z žetvenimi ostanki, s čimer je omogočeno, da izpadlo seme plevelov in požete kulture lahko skali in se na ta način aktivirajo procesi godnosti tal. Pred začetkom obdelave je potrebno poskrbeti za slamo in ostanke nepožetega strnišča. Obdelava strnišča omogoča tudi shranjevanje vode v tleh, saj je poleti pogosto primanjkuje.

Kaj narediti s slamo?

Dobro je imeti v vidu dejstvo, da je razmerje suhe snovi zrnja (pridelka) nasproti ostalim delom rastline 1:1. Zato slama ni

Tudi letos ga ne dobi 5.320 tistih, ki so se upokojili za t.i. ožji obseg pravic in med njimi je po naših predvidevnjih največ prav kmečkih zavarovancev

Neodvisno od  kriznega oziroma enkratnega solidarnostnega dodatka, ki so ga v prvem korona paketu z aprilsko pokojnino v treh različnih višinah - 300, 230 in 130 €, dobili vsi upokojenci s pokojnino ali invalidskim nadomestilom do 700 € (torej tudi tisti, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic, torej tudi upokojeni na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju kmetov), sedaj veliko večino čaka še ustaljeni letni dodatek. Pri upokojencih bolj (po)znan kot regres za letni dopust.

Dobi ga 605.093 upravičencev

Kot so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod) ga bo z junijsko pokojnino (30. 06.) v skupnem znesku nekaj več kot 138,8 milijona evrov prejelo 605.093 upravičencev, od tega 590.125 uživalcev pokojnin in 14.968 uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja.   

Upravi

»S takšnimi cenovnimi razmerji bi lahko tudi na našem območju normalno delovali vsi sektorji v kmetijstvu in se kot taki dobro razvijali,« je bil na četrtkovem letnem zboru optimističen direktor Danilo Rihtarič. Težava je le v tem, da je bilo vse skupaj kratke sape, saj je letos slika že povsem drugačna. Velika ciklična nihanja pa potem nakazujejo na vse prej kot njihov stabilen razvoj.  

Sicer pa je KZ Radgona s poslovanjem,  ki ga v največjem deležu sestavljajo organizacija in odkup kmetijske pridelave ter prodaja repromateriala za kmete, vse večji delež pa predstavlja program za vrtičkarje, v letu 2019, ki je bilo tudi jubilejno, 70.,  prvič presegla višino skupnih prihodkov čez mejo 28 milijonov evrov (28,197.322), poslovno leto pa so zaključili s presežkom v višini nekaj več kot 185 tisoč evrov. Trenutno je v KZ Radgona vključenih 228 članov.

Trgovska dejavnost z minimalno razliko v ceni

Tudi poslovanje v njihovih 13 kmetijskih oskrbnih centrih -  7 na gornjeradgonskem območju i

Suha pomlad in pomanjkanje vlage v času intenzivne razrasti strnih žit in moker junij, ki ovira dozorevanje, so ključni poudarki letošnjih rastnih pogojev za žita.

Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo, kjer imajo ozimno pšenico tudi letos zasejane na okrog 1.300 hektarji, pravi, da so v letošnjem letu žita dobro prezimila kljub zelo mokremu lanskemu novembru, ko je na kvadratni meter padlo kar 131 % več padavin od dolgoletnega povprečja. Zaradi suhe zime ni prihajalo do propadanja posevkov zaradi stojne vode na površinah, še poudarja. Posledično so se zaradi suhe zime in ugodnih temperatur prvi spomladanski ukrepi v strnih žitih začeli zelo zgodaj. »

Eden ključnih agrotehničnih ukrepov v letošnji  rastni sezoni je bilo pravočasno – zgodnje 1. dognojevanje in sicer takoj po 15. februarju,« pravi in dodaja, da je glavnina spomladanskih padavin padla ravno v tem obdobju, med 25. februarjem in 6. marcem (v tem obdobju je na kvadratni meter padlo 57 litrov dežja), zato je bilo še kako

Družba RWA Slovenija, v katero se je pred tremi leti preimenoval Agrosaat kot slovenska hčerinska družba avstrijskega mednarodnega koncerna oz. semenarja RWA, je pred žetvijo ozimnih žit tudi letos za SV Slovenijo pripravila tradicionalni dan polja s predstavitvijo svoje ponudbe. Tudi letos je bila rekordno obiskana prireditev, že 22. po vrsti, na poljedelski kmetiji Kranjec v Martjancih pri Murski Soboti.

Več kot 120 obiskovalcem je bilo predstavljenih sedem sort ozimne pšenice. Kot je povedal poskusnik Štefan Kranjec, sicer tudi vodja poslovne enote RWA Slovenija v Murski Soboti, je bil tudi na letošnji predstavitvi poudarek na njihovih najbolj prodajanih sortah te najbolj razširjenega strnega ozimnega žita. V prvi vrsti gre za zalo kakovostni sorti Bernstein in Izalco, ki sta zaradi stabilne kakovosti med mlinarji zelo zaželeni.  Predstavljeni pa sta bili tudi krušni pšenici Alixan in Sofru, ki s svojim velikim potencialom dajeta zelo dobre pridelke. Obiskovalci so si lahko ogledali

Dolgo časa se je ugibalo, ali največji sejem s področja kmetijstva in živilstva v tem delu Evrope zaradi pandemije korona virusa in omejitev, ki jih v smislu gibanja in zbiranja ljudi prinaša, letos sploh bo.

Vrsta pozitivnih kazalcev organizatorje – družbo Pomurski sejem, navdihuje z optimizmom, zato javnost z veseljem obveščajo, da bo 58. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni potekal v predvidenem terminu, to je od 22. do 27. avgusta 2020.

»Pospešeno ga pripravljamo v vseh segmentih, ki so pomembni za normalno delovanje kmetijstva in živilstva in z njimi povezanih dejavnosti v obdobju po pandemiji,« so sporočili iz Gornje Radgone.

Vsa leta doslej je bil na sejmu s svojo stojnico in tiskano ponudbo časopisnih edicij in iz knjižnega programa prisoten tudi Kmečki glas.

Ukrepi v  zvezi s sejemsko dejavnostjo se sproščajo tudi v drugih državah. To je dodatni razlog, da o poletnih in jesenskih sejmih v Gornji Radgoni razmišljajo optimistično. Sicer pa radgonski sej

Konec maja smo bili priča  prvemu valu množičnega pojava preseženih različnih vrst mejnih vrednosti v živilih. Najbolj v mesnih pripravkih za žar (piščančjih krilih in  stegnih, ražnjičih, čevapčičih, pleskavicah,…).

Poznavalci pravijo, da se teh bakterij ni mogoče izogniti in so sestavni del tovrstnih (pol)izdelkov. Pa drugi strani pa da je tako množično odkritje dokaz, da uradni državni nadzor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Uprava) dobro deluje. Da jih je v tem času toliko v tej skupini izdelkov, pa je logično, saj gre za sezonsko blago, ko je tudi številka nadzora večja. 

Po javnem poročanju Uprave  je bilo konec maja blago, ki se  je umaknilo s trga: pikantna nabodala in začinjena piščančja stegna Perutnine Ptuj ter nepredpakirana začinjena piščančja krila in  čevapčiči Panvite. V mesnem pripravku pleskavica v kranjski poslovni enoti mesnice Weldwar pa je bila presežena vsebnost aditiva žveplovega dioksida.

Ponekod so sporno bakterijo proizvajalci v okv

Mesto, kjer se na Jelovškovem bregu s čudovitim razgledom po prostrani prekmurski ravnici maja in junija gotovo ustavi največ pohodnikov in se z njima fotografira, sta tudi slikovito cvetoči vrtnici pri vinski kleti Turnerjevih v osrednjem delu tega vinorodnega območja.

Gospodar Štefan in njegova žena Zinka iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah namreč ob skrbi vinograda z okrog 700 trsi sočasno pozornost posvečata tudi  dvema grmičastima in mnogocvetnima vrtnicama.

Kot smo izbrskali iz knjig, gre za angleško vrtnico z valovitimi cvetnimi listi v barvi cvetoče breskve in za belo bogatocvetečo vrtnico s previsnimi poganjki, ki izvira iz Nemčije.

Kot se spominja Zinka, je z nakupom v eni od naših trgovin obe zasadila pred približno petimi leti. Bolj po naključju je izbrala odlično kombinacijo, ki zaradi ne preveč kričečih barv cvetov in umirjene zelene okolice v tem letnem času ponujata plemenit izgled.

Sogovornica pravi, da skrb za vrtnici ni zahtevna. Vsako pomlad jo z možem malo obrež

Vedno, ko  na globalnem trgu vladajo nizke odkupne cene, imajo naši prašičerejci največje težave s prodajo prašičev za zakol – Zaradi korona krize bodo kot posledico množičnega uvoza cenene svinjine naših mesarjev in trgovcev še dolgo časa čutili posledice

Manj kot leto dni so trajale relativno ugodne ekonomske razmere tudi v slovenski prašičereji. Zaradi velikega povpraševanja po evropskem svinjskem mesu s strani Kitajske, ki jo je pred tem doletela afriška prašičja kuga in je zdesetkala njihovo rejo, so  tudi v Sloveniji odkupne cene prašičjih pitancev in drugih kategorij prašičev poskočile. Ugodne razmere v panogi so trajale do izbruha korona virusa, torej do sredine marca.

Potem so se zaradi zaustavljenega izvoza na Kitajsko in manjšega povpraševanja, saj se je javno življenje v vseh državah EU praktično ustavilo, naenkrat tudi pri svinjini v Evropi pojavili veliki tržni viški. Posledično temu se je odkupna cena občutno znižala.

Po avstrijski borzi Steirerfleisch, ki velja tud

Namakanje v kmetijstvu je edini ukrep, s katerim lahko ob suši kot enem od vremenskih ekstremov zagotovimo stabilno kmetijsko pridelavo. Zelenjadarstva pa brez namakanja itak ni.

Kljub veliki vodnatosti države se namakanja še vedno premalo poslužujemo. Ne le, da imamo glede na možnosti malo zgrajenih namakalnih sistemov, tudi obstoječi so preslabo izkoriščeni.  Zadnja leta je v kmetijstvu namakanih le okrog 2.700 hektarjev zemljišč.

Po nekaterih optimističnih napovedih bi lahko v državi namakalne sisteme zgradili na vsaj 10-krat več površinah, kot so trenutno. Intenzivna gradnja namakalnih sistemov nam veliko ne pomaga, če nam ti potem stojijo neizkoriščeni. Zato je pred gradnjo potrebna zaveza lastnikov, ki obvladujejo najmanj 67 % potencialno namakanjih zemljišč, katerega se bodo po štirih letih lotili tudi sami.

Po nekaterih podatkih je v evidenco, ki jo na podlagi Zakona o kmetijstvu vodi kmetijsko ministrstvo, pri nas vpisanih okoli 700 namakalnih sistemov. Ti teoretično omo

Na znani prašičerejski kmetiji Galunder iz Veržeja v Prlekiji, kjer se v prvi vrsti v okviru vzrejnega središča že vrsto let ukvarjajo z vzrejo plemenskih mladic linij 11 in 12, so uvideli, da imajo veliko rezerv tudi na drugih področjih. In zakaj jih ne bi izkoristili!

Poleg tega, da so se do nedavnega v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji ukvarjali tudi z nastanitvami v lastnem apartmajskem naselju, se vse bolj specializirajo tudi v pridelavo krompirja.

Letos so tem gomoljnicam skupaj namenili dobra dva hektarja, od tega 1,5 hektarja zgodnjemu krompirja, ostalo je pozen. Po sajenju 12. marca so zgodnjega v dveh delih maja že pospravili.

Kot je povedal mladi prevzemnik Marcel, ki je pred petimi leti nasledil očeta Matka, med drugim predsednika Priznane rejske organizacije (PRO) za prašičerejo, ki deluje v okviru KGZS, so tokrat z letino krompirja relativno zadovoljni. S hektarja so namreč pospravili dobrih 16 ton pridelka. Kajpak so krompir z vodo iz vodnjaka tudi letos namakali

Čeprav še ni nastopila prava poletna vročina, se je čas škod po toči zaradi velike vlage v ozračju, pa tudi neugodnih vremenskih tokov že začel. Doslej je sodra – prvič že 27. aprila, v večih primerih padala tudi na številnih mikrolokacijah na severovzhodu države.

Tako je bilo tudi minuli četrtek zvečer, ko je pred močnih dežjem, z vetrom – od Goričkega in Dolinskega v Prekmurju do Spodnjega Podravja padala tudi kot lešnik debela toča.

Po nam znanih informacijah je bila najbolj huda ura na širšem območju Ormoža, kjer so na več kot 200 hektarjih zelo zdesetkane okopanine, zlasti koruza in oljne buče, pa tudi vrtnine na prostem. Na ozimnih žitih pa naj škoda ne bi bila velika, saj so te v fazi klasenja. Zato so stebla in klasje še precej zeleni in zaradi tega vse skupaj še precej prožno na mehanske poškodbe. K sreči tudi vinogradi na južnih obronkih ljutomersko-ormoških goric od toče naj ne bi bili preveč poškodovani.

Kot nam je povedal Miroslav Kosi, kmet iz Dobrave pri Ormožu, je na