Da spomin na nekdanje čase – tudi ličkanje koruze, ne bi šel v pozabo, so danes člani Kulturnega društva Rdeči zvonček iz Nedelica v prekmurski občini Turnišče na Kovačevi domačiji – po domače Pri Mlinarjevih, ki v tej podobi stoji od leta 1877, zopet pripravili to nekoč zelo priljubljeno kmečko opravilo.

Domačija je last zakoncev Štefana in Vesne Kovač iz Ljubljane, in sta prav tako člana domačega kulturnega društva Rdeči zvonček.

Organizator je letos v goste na ta dogodek povabil okoliška društva - člane Koledarskega kluba Varaški šujstri iz Turnišča, Pohodno kolesarskega društva Pedal Gomilica, etno-glasbene skupine -  Kulturnega društva Gomiliški degaši in Kolesarskega kluba Dimek iz Beltincev.

Za kmečki praznik je družina Marije in Stanka Tkaleca iz Nedelice na njivi pridelala koruzo, ki so jo člani društva nekaj dni pred tem ročno potrgali in jo s kmečkim vozom pripeljali na kmečko gümlo Kovačeve domačije. Ročnega ličkanja koruze se je udeležilo tudi veliko otrok iz Nedelice, ki

Dež v minulih dneh je žetev koruze skoraj v celoti ustavil. Ta se bo – če bo to le dovoljevala nosilnost sedaj že precej razmočenih tal, hitro nadaljevala. Koruzno zrnje namreč dež ne namoči tako, kakor strnih žit,  zato je mogoče koruzo žeti hitro po padavinah.   Po nekaterih ocenah je žetev koruze že v drugi polovici, na območjih, kjer je koruzo močno prizadela suša, pa je že itak končana.

Letina bo zaradi nižjih pridelkov močo okleščena, in bo po napovedih letošnji povprečni hektarski pridelek koruze v zrnju krepko pod povprečjem zadnjih  let. Tedaj se je namreč gibala v območju 9 ton in več (9,5 t – 2018, 9,3 t – 2019, 10,8 – 2020, 9,4 t – 2021),  če bo letos povprečje 7 ton, bomo lahko veseli, pravijo nekateri.

Na območju, kjer je tudi letos za zrnje zasejane največ koruza – na obočju murskosoboškega, ptujskega in mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda skupaj več kot 31.400 hektarjev ali več kot 75 % vse (skupaj je bila letos za zrnje posejana na več kot 41.500 hektarjih), smo

Hrana postaja vse bolj dražja, zato pridelava in predelava doma veliko šteje. Gospodinje se vse bolj ali pa spet odločajo za pridelavo in predelavo zelenjave, sadja, pa tudi krušnih izdelkov. Nekatere so tradiciji ostale zveste že od nekdaj.

Med njimi je tudi Dragica Kosi iz Vučje vasi v Prlekiji. Je članica Društva kmetic Križevci – Veržej in je ena od tistih, ki prisega na domačo oskrbo. Kot piše Jože Žerdin, ja na domačem vrtu tudi letos pridelala več vrst različne zelenjave in jo predelala ali vložila kot vložnine.   

V domači krušni peči pa potrebe družine peče rženi kruh. Veščin priprave in peke se je naučila od mame. Njena posebna strast je peka kruha z drožmi. Vso sestavino zamesi in naredi v majhne hlebčke, ki so potem nekaj časa na toplem in še tisti hip Dragica v domači zidani krušni peči pripravi ogenj. Najprej peč zakuri s šibjem, nato pa še doda drva. Ko se peč primerno segreje z lesenim loparjem v peč daje hlebčke surovega testa in potem peč zapre, da se kruh začne

Pred dobrim tednom, 20. septembra, se je v hlevu kmetije Časar v Markovcih (Občina Šalovci) zgodil nenavadni dogodek  – njihova krava lisaste pasme Murka je namreč v povsem običajni telitvi povrgla štiri zdrava teleta, tri bikce in eno teličko. To je bila že Murkina tretja telitev. V dosedanjih dveh je povrgla po eno tele.

Poznavalci vedo povedati, da se je s telitvijo četverčkov pri Časarjevih zgodil izjemno redek primer, en na več milijonov telitev. Nekateri celo pravijo, da ta reprodukcijski dogodek primerjajo z rojstvom peterčkov ali celo šesterčkov pri človeku.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo še, da se že pri telitvi dveh pogosto zgodi, da kakšen kmalu po rojstvu pogine. Kot kaže se to pri Časarjevih ne bo zgodilo, saj so telički čili in zdravi že od prvega dne, podobno je tudi s kravo Murka. Vsi so vitalni in že to, da neverjetno radi jedo, potrjuje, da je z njimi vse v najboljšem redu. »Res sem tudi sam zelo presenečen, da je krava, ne posebne velikosti, skotila četverčke, ki p

Po dveh letih koronskega premora je Republika Irska gostila največje mojstre tekmovalnega oranja.  V konkurenci 47 oračev  iz 25 držav – 26 s plugi krajniki in 21 z obračalnimi plugi, sta našo državo zastopala prekaljena Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju in Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Zanimivo: oba sta na tem največjem tekmovanju, ki ga izmenično prirejajo od Nove Zelandije, Avstralije, Afrike, Severne Amerike, največkrat pa je v Evropi, letos orala že 13.

Urok je premagan!

Tekmovanje, ki je sredi prejšnjega tedna potekalo na posestvu Ratheniska, kakšnih 100 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Dublina, se bo v zgodovino zapisalo kot prvo, na katerem je dobil medaljo v skupnem seštevku kak slovenski orač. To je uspelo 44-letnemi Igorju Patetu, ki se mu je po kopici 4. mest v skupnem seštevku in po posameznih dnevih v prejšnjih letih – tudi na podobnem tekmovanju, ki je bilo leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, seštevek točk sodnikov obrnil v njegovo kori

Kot piše Jože Žerdin, nad vinogradom bdijo člani Društva vinogradnikov Dobrovnik. Ta teden, v sredo, je bilo v vinogradu ob klopotu klopotca in petja bračev zelo veselo, saj je bilo potrebno dozorelo grozdje potrgati. Tudi letos so to opravilo opravili v okviru otroške trgatve.

Letos so se trgatve udeležili člani Društva vinogradnikov Dobrovnik, vinski vitezi, zaposleni iz Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik, učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in dijaki zaključnega letnika Biotehniške šole Rakičan. Tako je bila tudi letos trgatev medgeneracijska.

Kot je poudaril predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik Bojan Horvat, je bil ponosen, da je trgatev uspela. Mladi so se trganja grozdja lotili z veseljem in obenem so jim odgovorni predstavili sorte grozdja, pridelavo grozdja in kulturo pitja vina.

Trgatev kot učilnica na prostem.  

Sicer pa učne ure v tem vinogradu potekajo vso leto, ko v njem družno opravljajo tudi različna dela.

Včerajšnji, 2. dan oranja na 67. svetovnem tekmovanju na Irskem, ko so se tekmovalci pomerili na ledini, je postregel z izjemnim uspehom Dolenjca Igorja Pateta, ki je oral v konkurenci obračalnih plugov.

Po 6. mestu v oranju na strnišču v sredo, je namreč včeraj pristal na 4. mestu. To je v skupnem seštevku obeh dni zadostovalo za skupno 3. mesto, kar pomeni, da je s tem dosežkom Slovenija dobila prvo medaljo na tovrstnih tekmovanjih:  bronasto v skupnem seštevku.

V oranju s plugi krajniki je bil Belokranjec Anton Filak na ledini včeraj 13. (na strnišču 17.), kar je skupaj zadostovalo za 15. mesto.

Treba je omeniti, da so bili tekmovalni pogoji zaradi strukture tal s kamenjem in nagibom terena zelo različni in veliko za uspeh je bilo odvisno tudi od sreče, saj so tekmovalci parcele tudi tokrat izbirali z žrebom.

Že po prvem dnevu se je v obeh kategorijah obetalo veliko zmagoslavje domačih oračev. To se je včeraj samo še potrdilo, saj sta oba – do letos 3-kratni svetovi prvak Eamonn

Po prvem tekmovalnem dnevu na 67. svetovnem tekmovanju v oranju, ki v konkurenci 47 oračev  iz 25 držav  poteka na Irskem, sta naša orača, Igor Pate v konkurenci obračalnih plugov in Anton Filak s plugi krajniki, svoje delo odlično opravila.

V včerajšnjem oranju na strnišču je v svoji kategoriji Pate zasedel 6., Filak pa je pristal na 17. mestu. V obeh kategorijah vodita domača orača, doslej 3-kratni svetovi prvak Eamonn Tracey s plugi krajniki in 2-krat najboljši na svetu John Whelen z obračalnimi plugi.

Danes je na sporedu 2. tekmovalni dan, ko bodo orali še na ledini oziroma travniku. In potem bodo tudi znani skupni zmagovalci obeh dni v konkurenci obračalnih plugov in plugov krajnikov.

Kot nam je sporočil Marjan Kardinar, član Svetovne organizacije za oranje (WPO) iz Slovenije, oba naša tekmovalca danes po tihem računata na še boljša dosežka; je pa danes zjutraj začelo deževati, zato bodo pogoji oranja zahtevnejši.

Najprej se bodo najboljši orači z več kot 30 držav v osrednjem Irskem, nedaleč od glavnega mesta Dablin, pomerili na strnišču, v četrtek (22. septembra) pa bodo merili moči še na ledini.

Barve Slovenije bo v konkurenci obračalnih plugov zastopal Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu, v konkurenci plugov krajnikov pa Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju. Oba sta lanska državna prvaka. Omenjena bosta za Slovenijo orala tudi na svetovnem tekmovanju prihodnje leto, saj sta v svojih konkurencah zmagala tudi na letošnjem prvenstvu Slovenije, ki je bilo prve dni septembra v Jabljah pri Mengšu.

Vodja slovenske ekipe na Irskem je Igor Hrovatič, ki bo na tekmovanju sodeloval tudi kot sodnik. V njej sta še član WPO (Svetovne organizacije za oranje) Marjan Kardinar in Boštjan Bobnar.  

Ob odprtju (od leve): Marjan Kardinar, Igor Pate, Anton Filak, Igor Hrovatič, čepi Boštjan Bobnar. 

Kot so sporočili iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki kot nevladna organizacija deluje na razl

V okviru Turistično narodopisnega društva Razkrižje so zelo dejavne članice – gospodinje iz občine Razkrižje, ki že vrsto let ob različnih priložnostih pripravljajo in pečejo mlince.

Kot piše Jože Žerdin, je glede organizacije priprave te jedi dlje časa skrbela Cecilija Srša, nato Irena Makovec in Irma Puklavec, v zadnjem času pa Anica Ivezić.

Razkriški mlinci so kulinarično posebnost, ki je ime dobilo po mlinu, kjer je bilo moke in vode v obilju. Gospodinje so mlince pekle za malico ali pa, ko je pri hiši zmanjkalo kruha. Testo za mlince je preprosto, sestavljeno je le iz moke, soli in vode. Tanko razvaljano ga pečejo na posebni peči.

Še tople jih na tanko namažejo z zaseko in jih zvijejo. V današnjem času to okusno jed članice razkriškega društva pripravljajo na vseh prireditvah v občini Razkrižje, velikokrat tudi za turiste in druge ter za napovedane obiskovalce Razkriškega kota. Članice se rade udeležijo peke mlincev tudi drugod, kamor jih pokličejo.

Da je bil letošnji 25. jubilejni pomurski poletni festival v organizaciji Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenija – Velika Polana bogat, zabaven in pester na vseh področjih - od kulinarike, zabave, športa in turizma, so na svoj način prišli tudi rokodelci in ostali ponudniki.

Kot piše Jože Žerdin, so se ti predstavili na stojnicah na turistični tržnici v Veliki Polani. Na prireditvenem prostoru Poljana v Veliki Polani je namreč potekla turistična tržnica ponudbe Dežele štorkelj, ki vsako leto dobiva na svoji veljavi.

Na stojnicah se je letos predstavilo šest ponudnikov, in sicer iz občine Velike Polana in od drugod. S svojo ponudbo so se predstavili  tudi  Srednja zdravstvena šola Rakičan, LAS Pri dobrih ljudeh 2020, LAS Obsotelje in Kozjansko ter Krajinskega parka Kozjansko.

Namen tržnice je bil, da bi se rokodelci in drugi ponudniki predstavili in pokazali, kaj vse se da narediti iz naravnih in drugih materialov.  

Suša in visoke poletne temperature, pa tudi toča, so razlog, da se je žetev koruze za zrnje na najbolj prizadetih območjih začela že pred dvema tednoma. Na območjih, kjer se kljub temu pričakuje boljša, a krepko nižja od povprečne letine, pa je spravilo ustavil tudi dež. 

To bo tudi dohodkovno zaradi nizkih pridelkov letina za pozabiti.

Prvi hektarski pridelki na s sušo najbolj prizadetih območjih, s prodnatih tipov tal, so zelo skromni. Vsega od 2 do 5 ton; tam, kjer pa koruza ni čutila tolikšnega pomanjkanja vlage, pa so naželi 8 ton in več. Poznavalci pravijo, da veliko hektarskih pridelkov nad 10 ton letos ne bo. Zaradi predčasne, prisilne zrelosti, je vlažnost zrnja zelo nizka, vsega 18 %, drugod se giba od 23 do 25 %. Ivan Brodnjak s KGZ Ptuj pravi, da na prodnatih tipih tal kmetje z žetvijo nimajo kaj čakati. Zaradi manka vlaknin v rastlini, ki so se zaradi suše in visokih temperatur zadnji mesec dobesedno posušile, je koruzišče zelo občutljivo na veter. V primeru neurja ali mo

Prvi val kampanje za sektor sadja se bo izvajal do 30. oktobra 2022. 

Kampanjo  Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja v sodelovanju s slovenskimi pridelovalci in predelovalci sadja.  

»Kampanja je namenjena splošni promociji sadja in promociji sadja ter proizvodom iz sadja označenega z znakom ''izbrana kakovost Slovenija'', ki potrošniku zagotavlja, da je sadje pridelano in predelano v Sloveniji, da je postopek pridelave in predelave dodatno kontroliran s strani neodvisnih kontrolnih organov, ter da tako sadje dosega dodatne kakovostne parametre.  S svojimi sporočili o lokalni, sveži in sezonski ponudbi sadja označenimi z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« se kampanja dotika tudi trajnostnega razvoja,« so zapisali in dodali, da se bodo promocijske aktivnosti izvajale preko televizijskih oglasov in digitalnih orodij.

Delili bodo jabolka

V okviru kampanje bodo omenjeni trije pripravili tudi poseben dogodek, na katerem se bodo na šestih lokacijah po Sloveniji,

Spomnimo: razpis je bil sestavljen iz dveh sklopov -  nakup do 14.000 ton za obnovitev zalog državnih rezerv ter do 26.000 ton z obveznim skladiščenjem izbranih dobaviteljev oziroma ponudnikov na območju Slovenije za obdobje enega leta.

Namen je bil, da se Zavodu zagotovijo dodatne proste kapacitete za nabavo večjih novih količin pšenice za prehodno obdobje enega leta (do 26.000 ton), kasneje pa bi te zaloge naročnik prenesel v svoja skladišča.  Ocenjena skupna vrednost naročila brez davka na dodano vrednost je bila nekaj več kot 12,4 milijona evrov: 4,2 milijona za prvi in nekaj več kot 8,2 milijona za drugi sklop. To pomeni, da je bila pričakovana vrednost tone odkupljene pšenice 300 oziroma 315 evrov.

En ponudnik, pa še ta ni bil izbran

Kot so nam sporočili z Zavoda, se je na razpis – in sicer za drugi sklop prijavil le eden (domači) ponudnik. Po zaključenem pregledu prejete ponudbe in ugotovitvi, da ta ne izpolnjuje razpisnih pogojev (ni bilo predloženo zahtevano finančno zavarova

Pridelovalci bi morali biti tudi ob tem opravilom pred izzivom, ne pa, da setev pšenice ali drugih ozimnih žit predstavlja zgolj opravilo za zapolnitev predpisanega kolobarja. Zaradi rekordno zgodnjega letošnjega spravila koruze kot posledice suše se bodo pri setvi strnih žit ob vremensko ugodni  jeseni, ko je dež že malce namočil suha njiva, mora pa jih bo še, verjetno dosegali optimalni termini setve, ugodno jesenski vznik in do zime primerna razrast. In naj bi potem v znamenju dobre letine ostalo vse do žetve.

Kaj reči o minuli žetvi? Da je bila v znamenju najvišjih odkupnih cen in še prej velike zmede okrog oblikovanja le-te. Z  obljubo, da bo država od kmetov že med žetvijo odkupila vse količine, jo je zakuhala Vlada. To sta bila morda njena ključna poudarka. Vsi ostali kazalniki pa so zaradi povprečne letine za pozabiti.

Čeprav so se povprečne odkupne cene kot posledica različnih dejavnikov – ruska vojna v Ukrajini je glavni, na globalnem trgu pri krušni pšenici v enem letu sko

Že lani ob tem času smo optimistično napovedovali, da bo nacionalna shema višje kakovosti (Izbrana kakovost Slovenija) za sektor žit zaživela z letošnjo jesensko setvijo.

Po zadnjih informacijah s kmetijskega ministrstva (MKGP) se to ne bo zgodilo, saj še nimajo »… končne verzije specifikacije, usklajene med vlagatelji, strokovno komisijo in ministrstvom".

Pripombe strokovne komisije

Kot je znano, je ministrstvo septembra lani na svoji spletni strani objavilo dolgo pričakovani predlog specifikacije IK za žita. Pred tem je bila po več letih  usklajevanj njena vsebina oziroma kriteriji končno usklajena najprej znotraj sektorskega odbora (SO)  za žita in potem v drugi fazi med vlagatelji - KGZS, ZZS, GZS-Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij ter Obrtno podjetniško zbornico Slovenije). Pri postavitvi parametrov so vlagatelji izhajali iz že potrjenih shem.

A na predlog specifikacije MKGP je potem ministrstvo prejelo pripombe še s strani strokovne komisije, sestavljene s strokovnjako

Pridelki bodo v večini prepolovljeni, na najbolj prizadetih območjih pa bo izpad pridelka tudi do 80 % in več. Najbolj prizadeti, ki nimajo dovolj krme, zaradi podivjanih cen koruzne silaže že bijejo plat zvona.

V takih razmerah najbolj profitirajo poljedelske kmetije, živinorejske pa so v veliko slabšem položaju, saj se tako visoke cene krme, kakor so, ne morejo v celoti odraziti na višjih cenah živali in živalskih proizvodov. Če pa  se že bodo, bo to z veliko zamudo. »Če ne želimo praznih hlevov, bi morala država živinorejskim kmetijam, ki jim zaradi izrednih razmer primanjkuje krme, dodatno pomagati,« poziva Marjana Sovič s KGZ Murska Sobota.

Dejstva

Zaradi nižjih pridelkov in velikega povpraševanja so cene koruzne  silažo pri nas poletele v nebo. Z najbolj prizadetih območjih Gorenjske, Dolenjske in Notranjske smo dobili informacije, da ni redko, da je cena hektarja stoječe koruze krepko nad 3.000 evri (lani je bila okrog 1.400 evrov) in bo tudi zaradi njenih nižjih pridelkov krep

Minulo soboto se je v središču Murske Sobote zgodil že 12. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice. Na dogodku so na stojnicah v sklopu razstave prekmurske gibanice predstavili proizvajalce te izjemne prekmurske sladice iz celotne Slovenije. Prav tako je bila na ogled razstava in pokušina prekmurskih šunk domačih proizvajalcev. Ponudbo izdelkov, ki imajo evropsko zaščito sta prireditelja – Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, obogatila tudi s ponudbo prleške tünke in kranjske klobase.

Prekmurska gibanica ima zaščito zajamčena tradicionalna posebnost.

Na dobro obiskani prireditvi ni manjkalo tudi drugih tradicionalnih prekmurskih jedi - bograča, langaša, dödolov, in sladic -  retašev, idinjač, pogač in še česa. Z inovativnimi pristopi kuharskih mojstrov je bila tradicionalna kulinarika obogatena s sodobnim načinom ponudbe. Za vina, ki so del kulinarične ponudbe, pa so poskrbeli vrhunski prekmurski vinarji.

Ob vznožju Bogojine so slikoviti in lepo obdelani vinogradi, ki vsako leto dajo odlično vinsko kapljico.

Kot piše Jože Žerdin, se je druščina bogojinskih vinogradnikov pred velikim šmarnom – Marijinim praznikom,  tudi letos odločila za postavitev. Klopotec namreč postavljajo že od leta 1977 in to vsako leto. Prvi ga je postavil sedaj že pokojni Jožef Benkovič, nadaljeval je sin Igor Benkovič in sedaj tradicijo nadaljuje že njegov vnuk Blaž Benkovič.

Iz arhiva črno belih fotografij je tudi tista iz leta 1977, ko so klopotec postavili prvič.

Daljnega 1977. je klopotec izdelal mojster-kolar Casar iz Strehovcev, a so ga zaradi dotrajanosti zamenjali z novim, ki je identičen prvemu.  Novega je izdelal lokalni mizar Matej Štefko iz Bogojine. Od ustanovnih akterjev so živi samo še trije - Janez Vogrin st., Igor Benkovič in Anton Horvat.

Bili so ves čas pri postavitvi klopotca (z leve): Janez Vogrin st., Igor Benkovič in Anton Horvat.

Tradicionalno so se vsi sosedje-vinogradniki in

Suša in visoke temperature so razlog, da se je žetev koruze za zrnje pri nas že začela. To je eden najzgodnejših terminov za spravilo tega žita doslej. Prvi hektarski pridelki s prodnatih tipih tal so zelo skromni, vsega od 2 do 5 ton; tam, kjer pa koruza ni čutila tolikšnega pomanjkanja vlage, pa so naželi tudi 10 ton in več. Zaradi predčasne zrelosti je vlažnost zrnja zelo nizka, tudi 18 %, drugod se giba od 23 do 25 %. Ivan Brodnjak s KGZ Ptuj pravi, da na prodnatih tipih tal kmetje z žetvijo nimajo kaj čakati, saj je zaradi manka vlaknin v rastlini, ki se je zaradi suše in visokih temperatur zadnji mesec dobesedno posušila, koruzišče zelo občutljivo na veter, v primeru neurja pa bi se povsem polomilo.  

Odkupovalci odkupne cene koruze še niso objavili, čeprav odkup že poteka. Edi Špilak iz Agrocorna v Turnišču, kjer so doslej prevzel 50 ton, pravi, da bo ta po vsej verjetnosti okrog 220 €/t za vlažnost zrnja pri 25 %, kar preračunano na suho (14 %), pravi znaša 320 evrov. Tako veli