Prvi od treh dobrih mož s spremstvom se je minulo sobobo ustavil tudi v tem primestnem vaško-gasilskem domu pri Murski Soboti, kjer je obdaril 20 otrok. Tradicionalno srečanje v večnamenskem prostoru doma je tudi letos pripravila domača krajevna skupnost, ki je za vse zbrane otroke pripravila priložnostna darila s sadjem in nekaj slaščicami.

Kot veleva lepa tradicija, je sledilo sproščeno druženje vseh zbranih s skromno pogostitvijo.

Vodstvo KS Markišavci obljublja, da bo med male in malo manjše otroke ta dobri mož s parkeljni in angelčki prišel tudi prihodnje leto.

Zelo pestremu dogajanju v podjetju Ocean Orchids konec novembra, ko se je v njihovih prostorih tudi letos zgodil zelo uspešen Festival orhidej, se je pod pokroviteljstvom omenjenega podjetja v Tropskem vrtu zgodila tudi prva zasebna šola floristike, točneje seminar poročne dekoracije. Ta je potekala v okviru zasebne šole Akademija cvetja - Floweracademy.si  in jo je vodila priznana mojstrica floristike dr. Sabina Šegula iz inštituta Akademija cvetja.

Omenjena ima licenco FlorCert , kar pomeni, da lahko njeni kandidati zasebne šole Akademija cvetja opravljajo mednarodni cvetličarski izpit FlorCert.  Ta se poleg v Sloveniji izvaja še na Švedske, Finskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in Srbiji.

Zaradi dela v omenjenem objektu je bilo število prijav omejeno. Tako je sedem tečajnic, ki so prišle iz Črne Gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije najprej izdelovalo poročne šopke v posebni tehniki.  Nato so tečajnice izdelovale samostoječo konstrukcijo s tropskim zelenjem, orhidejami in lučkami;

Madžarsko kulturno društvo Barati Kör (Krog prijateljev) Murska Sobota, kjer že  skoraj tri desetletje gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda, je v začetku novembra tudi letos pripravilo jesensko srečanje prekmurskih Madžarov, živečih v mestu Murska Sobota in v dvojezičnih občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci.

Ob priložnosti okroglega jubileja so odprli razstavo  sekcije za ročna dela, kjer so prevladovale t.i. hetiške vezenine in izdelane v rišelje tehniki, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Prevladovala so ročna dela za različne priložnosti in božični motivi.

Članice sekcije za ročna dela ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Rozine Nemec, njihova vodja pa je predsednica društva Žužana Sečko.

Zahvale ob jubileju

Ob tej priložnosti so obeležili tudi deseto letnico jesenskih srečanj, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da Madžarsko Kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota že skoraj tri desetletja ohranja in negujejo ma

Osrednji dogodek, ki je potekal v okviru projekta GardEN in je podprt s strani Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska in sofinanciran iz sredstev   Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je bil konec minulega tedna v prostorih podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku.  

Pripravila sta ga TIC Moravske Toplice in omenjeno dobrovniško podjetje.

Z omenjenim projektov želijo deležniki vzpostaviti čezmejno turistično mrežo, regijo drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč.    

Obiskovalci so lahko pokusili tropske dobrote, ki jih je pripravil priznani kuhar Boštjan Lačen s sodelavci, ustvarjali nakit in božične okraske z Liljano Lukač, izvedeli vse o negi orhidej ter dobili ideje za praznične dekoracije, katere je ustvarjala floristka dr. Sabina Šegula, ter spoznavali izdelke lokalnih ponudnikov.  Organizatorji so pripravili tudi kulturni program.

Jesenskemu festivalu orhidej bosta v naslednjem letu sledila še Festivala bezga in Festival ajde, ki b

Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več.

Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi.

Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Tako zamaskirani so bili naboji.

Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti.

Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo.

Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta A.B. iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih mladi k

Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo mali ekonomiji obsega, je pokazal izbruh afriške prašičje kuge  na Kitajskem in stagnacija prireje v tej panogi v EU.  

Številna dejstva potrjujejo, kako velik vpliv ima ta država na panogo prašičereje ma svetu. Tako velik, da lahko celotne razmere v njej v zelo kratkem času dobesedno obrne na glavo!

 Še pred devetimi meseci so tudi slovenski prašičerejci  zmajali z glavo, kako bodo preživeli v tržnih pogojih, ki so vladali tedaj. Le nekaj mesecev pozneje z glavo zmajujejo naši mesarji, saj za surovine plačujejo bistveno več kot njihova konkurenca čez mejo.  Oboji so imeli oziroma imajo še kako prav! A bo za stabilizacijo razmer nekaj potrebno narediti.

Sedaj, v času resnične konjunkture v panogi, ni boljšega trenutka za konkretne korake v smeri dviga prašičereje iz njenega dna.

Če je verjeti napovedim, bodo takšne cenovne razmere na globalnem trgu vladale še nekaj časa. Zato kuga n

S ponedeljkom, 18. novembrom bodobo na avstrijski borzi Steirerfleish, s katere cene za prodajo uporabljamo tudi pri nas, za odkup treh katagorij prašičev v veljavo stopile nove odupne cene. 

Te bodo tako visoke, kot doslej še niso bile. Glaven krivec za to je povečano popraševanje po svinjini zaradi pojava virusne bolezni afriške prašičje kuge. To je najbolj očitno na Kitajsem, ki je bila pred pojavom bolezni s 54 milijnov ton svinjine največja pridelovalka svinjine na svetu, z nekaj več kot 60 milijoni ton pa tudi porabnica.

Za 47. teden (18. do 24. novenbra) velja tudi višja cena za odslužene plemenske svinje, katerih kilogram žive teže bo po novem veljal 1,55 €, cena kilograma mladih pujskov pa trenutno še ni znana. 

Mnogi se sprašujejo, če je to v cenovnem smislu nebo. Poznavalci pravijo, da še zdaleč ne.

Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 kot dokončne objavil Statistični urad Republike Slovenije.

Kot poročajo, je lani prebivalec Slovenije za prehrano najpogosteje posegel po žitih, saj jih je skupaj pojedel za 123 kg, zelenjave pa 111 kg. Pojedel je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža in 1 kg medu. Kot pravijo statistiki, se je v primerjavi z letom 2017 potrošnja na prebivalca nekoliko povečala pri sadju, žitih in medu, pri ostalih skupinah kmetijskih proizvodov pa se je nekoliko zmanjšala.

Domača proizvodnja žit je v opazovanem letu dosegla skoraj 600.000 ton, oz. za 9 % več kot v prejšnjem letu, domača potrošnja pa se je nekoliko zmanjšala in dosegla okrog 860.000 ton.  

Skupna proizvodnja sadja je lani dosegla nekaj več kot 190 tisoč ton in je bila zaradi ugodnejših vremenskih razmer skoraj petkrat večja kot v prejšnjem letu. Domača potrošnja se je v primerjavi s prejšnji

Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo najmanj v območju 1,70 € za kilogram tople polovice pri standardni, 58-odstotni mesnatosti. Torej dosegajo vsaj lastno ceno, ki po nekaterih kalkulacijah znaša prav 1,70 €.

Že od 33. tedna ali 8. avgusta naprej pa so cene nespremenjene in znašajo za že omenjeno kakovost za kilogram 1,83 €. To so sicer avstrijske borzne cene Steirerfleisch, na katere se sklicujejo tudi naši odkupovalci in mesarji. Sedaj, ko so cene visoke, ki se najraje po tistih, ki bi jih prikrojili po svojem ključu.  

Če denimo rejci pri svojih prašičih dosežejo mesnatost 62 %, kar pri boljših rejcih ni izjema, pač pa bolj pravilo, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, pravi, da rejci presežejo odkupno ceno 2 €/kg.

KZ Radgona je lani odkupila dobrih 35 tisoč prašičev pitancev, kar je največ med zadrugami; od tega je 95 % svojega odkupa prašičev prodala domačim klavnicam, ostalo avstrijskim.

Več o trenutnih razmera

Po krajši prekinitvi zaradi višje sile se nadaljuje spravilo sladkorne pese, ki naj bi se predvidoma končala do 20. novembra. Od skupaj dobrih 170 hektarjev, kolikor jo je 45 pridelovalcev (med njimi je tudi ena gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) zasejalo letos, tačas spravilo poteka z zadnjega pridelovalnega območja v SV Sloveniji, Prekmurja. Tu je po nekaterih podatkih zasejano okrog 60 hektarjev te kulture.

Mag. Vladimir Hunjadi, tajnik interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in specializirane zadruge za njeno pridelavo -  Kooperative Kristal z.o.o, pravi, da je sicer o količinskem in kakovostnem izplenu letošnje letine preuranjeno govoriti, a so občutki zelo dobri.

Več v tiskani izdaji Kmečki glas. 

Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali.

Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi.

Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpl

Ob robu letošnje letine poznih poljščin je Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor, dejala, da so - razen hladnega maja in poletnih ujm z močnimi škodami zaradi toče na posameznih območjih, vremenski pogoji pridelave dobri. Temu primerni sp bočo tudi pridelki. »Pri zorenju koruze za zrnje je nekaj nevarnosti bilo v začetku oktobra, ko so se zaradi močnejših padavin na storžih začele pojavljati fuzariozne plesni. Ker je v nadaljevanju sledilo obdobje suhega in toplega vremena, se je stanje na terenu umirilo,« pojasnjuje in dodaja,  da se letina 2019 glede pridelkov in vlage za koruzo uvršča med bolj ugodna leta.

Vodja ptujske izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Ivan Brodnjak se prav tako strinja, da je bila letina, če izvzamemo točo,  gotovo ena naj boljših, če ne rekordnih, tako po pridelku žit kot koruze in sladkorne pese.

Pri proizvodnji se vidi napredek v tehnologiji pri pridelovalcih, meni. Pšenice je bilo, pravi,  letos odkupljene p

KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ki se začenja jutri in bo trajal še v petek. 

Predstavljeni bodo najnovejši znanstveni dosežki s teka področja, pa tudi genetike in selekcije pri gospodarski reji govedi za mleko in meso, prašičev, drobnice, perutnine in kuncev. 

V znanstvenih prispevkih bodo sodelovali strokovnjaki vseh dveh slovenskih kmetijskih fakultet, veterinarske, Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZS in njenih zavodov, iz tujine pa iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije in Madžarske. 

Več bomo poročali v sredini številki v Kmečkem glasu.

Sadjarsko društvo Pomurja je tudi letos pripravilo razstavo starih sort jabolk in hrušk. Tudi tokrat so se odločili za prostore sadjarske kmetije Smodiš v Otovcih, na ogled pa so postavili več kot 50 različnih sort plodov ne samo omenjenih dveh sadnih vrt, pač pa tudi kutin in nešpelj. Na ogled so tudi sorte jablk, ki so odporne ne škrlup, zato jih ni potrebno špricati.

Razstava bo na ogled do 10. novembra in tudi letos sovpada s praznikom matične občine Puconci. Tako kot vsa leta doslej, je tudi letos imel vse niti pri pripravi, zbiranju plodov in postavitvi razstave dolgoletni predsednik društva Vlado Smodiš, katerega veseli, da razstava med obiskovalci od blizu in daleč dobiva vse večji pomen.

Tokratna razstava je že 27. po vrsti. 

Po lanski izjemni sadni letini so pridelki v intenzivnih sadovnjakih skromnejši. Po začasnih podatkih SURS (nanašali so se na stanje 5. septembra) naj bi slovenski sadjarji letos v intenzivnih sadovnjakih natrgali za 32 % manj jabolk kot v rekordnem letu 2018. Skupni količinski pridelek jabolk naj bi bil okoli 58.700 ton. Povprečni pričakovani pridelek jabolk naj bi bil 25,9 t/ha in naj bi bil primerljiv s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let (25,5 t/ha), čeprav je to za skoraj 30 % manj kot v prejšnjem letu. Pridelek jabolk je zmanjšalo slabo vreme z veliko dežja in  nizkimi temperaturami v času cvetenja, ponekod je bila tudi pozeba.

Podobna situacija kot pri jabolkih je bila tudi v intenzivnih nasadih hrušk. Skupni letošnji pridelek hrušk v intenzivnih nasadih naj bi po napovedih tehtal okoli 3.200 ton. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil za 10 % nižji od desetletnega povprečja; znašal naj bi 14,8 t/ha.

Tudi letina jabolk v ekstenzivnih sadovnjakih je slaba. Povprečni pride

Kot poroča državna statistika – Statistični urad RS, so bile sončnice letos posejane na skoraj 350 hektarjih, kar je precej večja površina, kot jim je bila namenjena v letu 2018 (za 21 %).

Zato se pričakuje tudi nekoliko večji skupni količinski pridelek; tehtal naj bi približno 900 ton (to je 13 % več kot v prejšnjem letu). Pričakovani povprečni pridelek naj bi znašal 2,6 tone na hektar, kar je za 14 % več od povprečnega pridelka zadnjih desetih let.

Skupna količina suhega semena buč za olje pa naj bi po oceni z začetka septembra znašala približno 2.000 ton, kar pa je skoraj 30 % manj kot v letu 2018. Povprečni pridelek suhega semena buč naj bi bil 0,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let. Pridelavi soje je bilo namenjenih približno 1.500 hektarjev kmetijske površine ali skoraj 18 % manj kot v letu 2018. Pridelek soje naj bi tehtal skoraj 4.000 ton (2,7 t/ha), kar je za 26 % manj kot v prejšnjem letu.

Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni pogoji za koruzo, ki velja za najbolj razširjeno kmetijsko kulturo pri nas,  tudi v letu 2019 dobri.

Po trenutnih podatkih (o pridelkih po stanju 5. septembra) – dokončni bodo objavljeni marca prihodnje leto, je bila letos koruza posejana na 67.410 hektarjih kmetijskih površin. 60 % teh površin ali 38.800 hektarjev je bilo posejanih s koruzo za zrnje, katerih pridelek naj bi tehtal približno 353.500 ton, kar je približno toliko kot v letu 2018. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 9,1 tone na hektar, kar je sicer za 4 % manj kot v letu 2018, hkrati pa za 12 % več od povprečja zadnjih desetih let.

Količinski pridelek silažne koruze (okoli 1,347.000 ton) naj bi bil prav tako nekoliko manjši kot v letu 2018 (za skoraj 6 %), povprečni pridelek (47,1 tone na hektar) pa naj bi bil približno tak kot v prejšnjem letu.     

Včeraj je v Spodnjih Ivanjcih potekala slovesnost ob jubileju gornjeradgonske zadruge, ki ima 228 članov in je imela v letu 2018 skoraj 28 milijoni evrov prihodkov. Med številnimi je zbrane nagovorila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec

Skupaj s predsednikom Sašom Pečkom je med drugim podelila priznanja zadruge. Za nakup kmetijskega repromateriala in za različne oblike kmetijske proizvodnje v letu 2018 so jih prejele: za prirejo mleka družina Vrzel (Turjanski Vrh), za vzrejo pujskov kmetija Mlinarič (Ptujska cesta), za pitanje prašičev kmetija Fujs (Spodnja Ščavnica), za pitanje goveda kmetija Valner (Benedikt), za oddajo grozdja kmetija Ploj (Pogled), za oddajo žitaric in pitanje prašičev v zaključenem krogu Fras (Lešane), za zaključeno rejo govedi kmetija Cetl (Spodnja Ščavnica).  Za dolgoletno članstvo v zadrugi pa so jih prejeli tisti, ki so ji zvesti od leta 1992 (zadruga se je uskladila z Zakonom o zadrugah), so stari več kot 85 l

Jubilejni osrednji slovenski dan koruze te vodilne svetovne semenske hiše, ki ima na področju koruze in še nekaterih drugih poljščin  (soje, ozimne oljne ogrščice, lucerne, sončnic in sirka) tudi pri nas največji tržni delež, je bil na kmetiji Branka Klemenčiča v Novi vasi pri Ptuju.

Tradicionalno letno srečanje pridelovalcev z okrog 65 tisoč hektarjev te pri nas najbolj razširjene poljščine, stroke in drugih gostov je minilo v znamenju rekordov: izjemnega obiska, rekordnih pridelkov in s 26 Celzijevih stopinj tudi rekordno toplega vremena.

Pa tudi 25. obletnice prisotnosti ponudbe Pioneera v Sloveniji.

Več v reportaži.