Peticija predsednika avstrijskega gozdarskega združenja v Evropskem parlamentu
Avstrijskim gozdarjem je uspelo v Bruslju doseči pomembne spremembe pri obravnavi evropske uredbe o krčenju gozdov. S preložitvijo implementacije za eno leto in uvedbo kategorije »ničelnega tveganja« za države, kot je Avstrija, kjer ni nevarnosti krčenja gozdov, so preprečili dodatne birokratske obremenitve. Članek, ki je bil prvotno objavljen na spletni strani Waldverband Austria, poudarja, kako pomembno je, da se upoštevajo regionalne posebnosti in zaščiti trajnostno upravljanje gozdov brez nepotrebnih evropskih regulacij.
Zavezanost trajnostnemu gozdarstvu v Avstriji
"V Avstriji že desetletja uspešno uveljavljamo trajnostno gozdarstvo, kar dokazuje tudi nenehno povečanje gozdnih površin v naši državi," poudarja predsednik Avstrijskega gozdarskega združenja Rudolf Rosenstatter. "Za to nam ni potrebna dodatna in predvsem nepotrebna birokracija iz Bruslja."
Eden od pomembnih uspehov je bila enoletna preložitev evropske uredbe o krčenju gozdov ter uvedba kategorije »ničelnega tveganja« za države, kot je Avstrija, kjer krčenja gozdov ni. "S tem smo avstrijskim gozdarjem prihranili nove obveznosti poročanja in upoštevali pomisleke, ki jih izpostavlja peticija predsednika Rosenstatterja," pravi Alexander Bernhuber, tiskovni predstavnik za kmetijstvo in okolje ÖVP v Evropskem parlamentu.
Pomembna etapna zmaga
Rosenstatter dodaja: "Čeprav je uredba o krčenju gozdov pomemben korak, je ne smemo precenjevati. Gre za etapno zmago, s katero smo dosegli bolj praktične predpise in preprečili nepotrebne zahteve. Glavni namen te uredbe je zaščita pragozdov, kar načeloma podpiramo, vendar krčenje gozdov v Avstriji ni težava. Naša naloga ostaja prizadevanje za upoštevanje regionalnih posebnosti in razbremenitev družinskih kmetij nepotrebne birokracije."
Bernhuber ob tem poziva Evropsko komisijo in Svet EU, naj sprejmeta predlagane spremembe in jih čim prej uresničita.
Peticija kot glas državljanov
Odbor za peticije Evropskega parlamenta omogoča državljanom neposreden stik z institucijami in uveljavljanje pravice do peticije, kar krepi demokratično udeležbo. Peticija Rudolfa Rosenstatterja je prejela široko podporo z 41.382 podpisi. "To jasno kaže, kako pomembna sta trajnostno gozdarstvo in zaščita družinskih kmetij za ljudi," pravi Rosenstatter.
Ogled stanja na terenu
Posebej pomemben korak predstavlja obisk mednarodne delegacije Odbora za peticije v Avstriji, kjer si bodo evropski predstavniki na lastne oči ogledali trajnostno delovanje avstrijskega gozdarstva. "To je priložnost, da pokažemo učinkovitost in uspešnost našega modela," pojasnjuje Bernhuber.
Zaveza k zmanjšanju birokracije
"Trajnostno gozdarstvo lahko deluje le, če tisti, ki ga izvajajo, niso obremenjeni z nepotrebnimi omejitvami," opozarja Rosenstatter. "Uredba o krčenju gozdov je bil obetaven začetek, zdaj pa moramo nadaljevati z odpravo birokratskih ovir za naše družinske kmetije," zaključuje Bernhuber.
Stanje v Sloveniji je zelo podobno
Tudi Slovenija je podobno kot Avstrija država z visokim deležem gozdnih površin in odgovornim upravljanjem z gozdovi. Kar 58,2 % površine Slovenije pokrivajo gozdovi, kar nas uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije krčenje gozdov v Sloveniji ni pereča težava; gozdna površina se že desetletja postopno povečuje. To kaže na trajnostno in naravi prijazno gospodarjenje, ki temelji na dolgoletni tradiciji.
pred 3 dnevi