Predlog NOVEGA Zakona o RTV Slovenija
Ukinimo vsiljen RTV prispevek, prevzemimo RTV SLO v svoje roke in modernizirajmo RTV, da bo postala vsem v korist.
Ekipa OPS
Akcije Gibanja OPS

Torek, 18. Februar 2020 ob 19:32

Odpri galerijo

PODPIŠI PODPORO ZAKONU, DA SE OSVOBODIMO PRISILNEGA PLAČEVANJA RTV "PRISPEVKA" IN DA RTV Slovenija preide pod okrlije in nadzor vseh, ki jo vsa leta vdržujemo.
POPIŠI TUKAJ V TEJ POVEZAVI"

V skladu s 3., 39., 44., 67. in 74. členom Ustave Republike Slovenije, v skladu z Zakonom o medijih (ZMed) in v skladu s Strategijo Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017 – 2025, je Združenje v Gibanju OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije pripravilo in prdlaga državljankam in državljanov sprejem NOVEGA Zakona o RTV Slovenija, ki v prvi vrsti daje ključno vlogo pri upravljanju, odločanju o viziji, strategiji za uresničitev vizije ter načrtih in politikah in vsebinah RTV Slovenija, tistim, ki jo plačujejo.



Ta novi zakon pa (kar je bistvenega pomena) na stežaj odpira medijski prostor za alternative, drugače misleče, za nove ideje in predloge ter kritike. Osvoboja strahu pred izgubo službe kreativne urednike in novinarje ter ustvarja pluralnost ter medijsko svobodo v medijskem prostoru v Republiki Sloveniji.

Ustanovitelji – deležniki RTV Slovenija bodo od sprejema tega zakona naprej z vsakim mesečnim plačilom RTV deleža povečevali svoj skupni delež v javnem zavodu, skupni vplačani deleži od 25.12.1991 do sprejema tega zakona pa bodo procentualno šteli vsako leto pri delitvi presežkov 3/5, ki jih bo RTV Slovenija ustvarila. Prav tako bodo do dela delitve presežkov 1/5 upravičeni vsi zaposleni v RTV Slovenija. 1/5 od vseh ustvarjenih presežkov se bo vsako leto namenilo za načrtovane investicije, izobraževanje zaposlenih in za rezerve.

S tem bo zagotovoljena povsem drugačna miselnost zaposlenih v RTV Slovenija, saj bo tudi njihov osebni dohodek odvisen od uspešnosti poslovanja RTV Slovenija vsak mesec in na koncu vsakega zaključenega poslovnega leta. Zato bodo vsi z vodstvom na čelu želeli racionalizirati svoje delo in delo celotne RTV Slovenija, povečati produktivnost, zvišati kakovost in obseg programov, produkcije, kredibilnost ter verodostojnost, s ciljem pridobitve zaupanja uporabnikov in novih deležnikov RTV Slovenija ter posledično dohodka tudi iz naslova oglaševanja ter prodaje lastnih oddaj, foto, video vsebin ter filmov na trgu Slovenije, Evrope in Sveta.

Slogan stare RTV SLOVENIJA je: „DAJTE NAM DENAR, DA BOMO NAREDILI (povprečen ali celo slab) PROGRAM, slogan nove RTV SLOVENIJA PA BO: „DELAMO ODLIČEN PROGRAM, DA BI ZASLUŽILI DENAR“.  V popolnosti pa se iz RTV s tem zakonom umika vpliv politike, klanov, lobijev, klik in škodljivih združb, saj bodo o viziji, strategiji ter konkretnih načrtih ter nadzoru odločali deležniki RTV Slovenija in zaposleni. 

S sprejemom tega zakona se bo socialistični neprestrukturirani mastodont RTV Slovenija z 2.200 redno zaposlenimi in preko tisoč pogodbenimi sodelavci preobrazil v modern, racionalen in učinkovit javni zavod posebnega kulturnega pomena z znanimi deležniki, ki bo zaradi svoje visoke kakovostne produkcije na področju interneta, foto, video in filmske dejavnosti ustvarjal visoko dodano vrednost, ki bo omogočala konstanten napredek in razvoj ter zaodovljstvo vseh deležnikov in zaposlenih ter vseh uporabnikov raznolikih storitev in pestre ponudbe RTV Slovenija.

S tem zakonom se odpravlja krivica, da smo imeli plačniki RTV prispevka vsa ta leta po Zakonu o RTV Slovenija pravico samo plačevati, pravica o odločanju o vsem v RTV Slovenija pa je bila dodeljena razno raznim ljudem, izbranih  predvsem po merilih ideološke ali strankarske pripadnosti ter vez in poznanstev.


Pomembno, za nekatere zagotovo najbolj pa je, da bo takoj, ko bo RTV Slovenija zaradi svojega povsem drugačnega odličnega delovanja  zmožna vzdrževati sama sebe in ustvarjati presežke, ustvarjena možnost, da postane sodelovanje vsakogar povsem na prostovoljni podlagi in bo s tem odpadla vsakršna prisila financiranja.

Zdaj pa se vsi potrudimo, da bo čim prej tako, saj je temeljni pogoj za to, da ta zakon čim prej sprejmemo. Ko bomo predstavili še že izdelan projekt za hiter in kakovosten razvoj novodobne  RTV Slovenija, kar bo omogočil ta zakon, boste zagotovo vsi navdušeni in vsak dan bolj prepričani, da je to prava pot do popolne osvoboditve, očiščenja in preporoda slovenskega nacionalnega zavoda posabnega družbenega in kulturnega pomena, kar  RTV Slovenija bo zares postala.

Podporo zakonu lahko izrazite s svojim podpisom TUKAJ!


OSNUTEK!


ZAKON
O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA   (ZRTVSLO)

I. STATUS RTV SLOVENIJA

1. člen

Radiotelevizija Slovenija (v nadaljnjem besedilu: RTV Slovenija) je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Opravlja javno službo na področju radijske,  televizijske, internetne, foto, video in filmske dejavnosti, določeno s tem zakonom, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov (v nadaljnjem besedilu: državljanov) Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu: Slovencev po svetu), pripadnic in pripadnikov (v nadaljnjem besedilu: pripadnikov) slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.


2. člen


(1) Ustanovitelji javnega zavoda RTV Slovenija so deležniki Radiotelevizija Slovenija. Dolžnost ustanoviteljev je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.

(2) Ime javnega zavoda je Radiotelevizija Slovenija, skrajšano ime pa RTV Slovenija.

(3) Sedež RTV Slovenija je v Ljubljani.

II. DELEŽNIKI RTV Slovenija

3.člen


(1) Deležniki RTV Slovenija so vsi zavezanci za plačilo RTV prispevka (v nadaljnjem besedilu deleža);

(2) Pri odločanju ima vsak deležnik en glas, ne glede na velikost svojega deleža v RTV Slovenija;

(3) Vsaka polnoletna oseba lahko postane deležnik RTV Slovenija tako, da začne plačevati deleže (prispevek) RTV Slovenija;

(4) Deležnik lahko postane vsak, ki poda koristen predlog, patent, inovacijo, projekt ali karkoli kar bi koristilo boljšemu delu, programu ali storitvam RTV Slovenija. Njegov, prispevek se ovrednoti  v denarju kar predstavlja njegovo višino delža v RTV Slovenija;

(5) Deležnik RTV Slovenija je vsak v višini že vplačanega obveznega deleža, ki se izračuna tako, da se upošteva vse že plačane prispevke od 23.12.1991 do uveljavitve  tega takona, ki se spremenijo v obvezni delež RTV Slovenija;

(6) Deležnik RTV Slovenija si z vsakim novim plačilom obveznega mesečnega deleža procentualno poveča svoj skupni delež  v RTV Slovenija;

(7) Poleg obveznega mesečnega deleža lahko vsak deležnik vplača kadarkoli tudi prostovoljne deleže v poljubni višini in si tako poveča svoj skupni delež v RTV Slovenija;

(8 Deleži so dedni in so prenosljivi;

(9) Vsak deležnik RTV Slovenija je upravičen do delitve od ustvarjenih 3/5 presežkov RTV Slovenija, procentualno glede na njegov delež;

(10) Deležniki RTV Slovenija so tudi vsi zaposleni, ki so upravičeni do delitve 1/5 od doseženega ustvarjenega presežka;

(11) 1/5 ustvarjenega presežka se vsako leto nameni za ključne investicije, izobraževanje zaposlenih in strateške rezerve.

III. ZAPOSLENI v RTV Slovenija


4. člen


(1) So: pomožno osebje, administratorji, poslovni sekretarji, tehniki, novinarji, uredniki, direktorji in generalni direktor (izrazi so v moški obliki, a se razume, da so enakopravno obravnavane tudi ženske);

(2) Celotno kadrovanje se izvaja preko javnih razpisov na podlagi vnaprej znanih kriterijev in meril stroke, morale in etike, in imajo vedno (ko gre za isto število doseženih točk) prednost deležniki RTV Slovenija;

(3) Za vsako od naštetih kategorij se določi osnovno plačo za najnižjo kategorijo, ki je 10% višja kot je določena minimalna plača v Republiki Sloveniji, potem pa se za vs e višje kategorije zaposlenih zvišuje osnovna plača do razmerja 1:3, ki se jo določi za generalnega direktorja.

(4) Variabilni del plače se določi glede na mesečno poslovno uspešnost RTV SLO in sicer 30% od ustvarjenega presežka procentualno se povečajo plače vseh glede na kategorijo, v kateri kdo dela. Od skupnega ostalega presežka se 10% nameni za posebne denarne in druge motivacijske nagrade za najbolj marljive in uspešne zaposlene, do katerih niso upravičeni direktorji in vodje, ki take nagrade delijo sodelavcem, ki jih vodijo;

(5) Vsak zaposleni v RTV Slovenija je zavezan in mu je treba omogočiti permanentno izobraževanje, ki mu ga 50% financira RTV SLO, ter karierno napredovanje.

IV. DEJAVNOST RTV SLOVENIJA


5. člen


Javna služba na področju radijske, televizijske, internetne, foto, audio, video in filmske dejavnosti

(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
-        treh nacionalnih televizijskih programov;
-        štirih nacionalnih radijskih programov;
-        radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
-        po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
-        radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
-        radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
-        teleteksta, internetnega in mobilnega portala.

(2) Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski in radijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.

(3) Tretji nacionalni televizijski in četrti radijski program zagotavlja kontinuirane predstavitve in delo izvenparlamentarnih političnih skupin ter registriranih skupin civilne družbe in organizira vsaj tedenska soočenja s predstavniki parlamentarnih strank in nosilci oblasti, javnih funkcij in pooblastil različnih organov ter vodstev in nadzornikov gospodarskih družb v državni lasti.


6. člen


(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija:

-        zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;
-        zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih in socialnih do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin;
-        zagotavlja produkcijo igranega programa;
-       ustvarja foto, audio in video vsebine za potrebe gospodarskih družb za marketing, dokumentarne in igrane filme;
-        zagotavlja oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, zagotavlja ustvarjanje dokumentarnih oddaj nacionalnega pomena, ki predstavljajo dokument preteklega časa in časa, v katerem živimo;
-        zagotavlja visoko kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom;
-        zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;
-        zagotavlja kakovostne informacije o vseh pomembnih kulturnih, političnih, zgodovinskih, športnih, socialnih in ekonomskih dogodkih;
izvaja programske vsebine, s katerimi prebivalce Slovenije osvešča o pomembnosti varovanja našega naravnega okolja, pridelavi in uživanju zdrave hrane, čiste pitne vode, duhovne rasti, dviganje ravni zavedanja in vzdrževanja dobrih medčloveških odnosih;
izvaja vsebine, s katerimi spodbuja vse starostne skupine v RS k aktivnemu državljanstvu in domoljubju;
izvaja programske vsebine, s katermi osvešča prebivalce RS v smislu poznavanja svojih pravic in dolžnosti izhajajočih iz Ustave RS ter mednarodnih konvencij, pogodb in paktov o človekovih pravicah in svoboščinah;
-        zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic madžarske in italijanske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja in spodbuja povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom in vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;
-        skladno z meddržavnimi pogodbami in v sodelovanju z javnimi radiotelevizijami sosednjih in drugih držav podpira nastanek in razvoj čezmejnih radijskih in televizijskih projektov;
-        izvaja programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah;
-        posebno pozornost posveča invalidom in z njimi povezanim vsebinam;
-        predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetniškega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;
-        predstavlja in promovira znanost;
-        posebno pozornost posveča problematiki in zahtevam otrok ter družin, in skupin ljudi s posebnimi potrebami, ki so zaradi posebnih okoliščin bolj občutljive za dogajanje v družbi;
-        posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih organizacij civilne družbe, izvenparlamentarnim političnim skupinam in  verskim skupnostim;
-        posebno pozornost posveča razvijanju splošne, jezikovne in politične kulture;
-        širi razumevanje vseh ključnih vprašanj delovanja demokratične družbe;
-        širi poznavanje in razumevanje resnične pretekle, polpretekle in novejše slovenske zgodovine, kulture in identitete, tudi z vidika evropske zgodovine in mednarodnih povezav;
-        spodbuja šport;
-        informira o vprašanjih zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov;
-        informira o pomembnejših vprašanjih varnosti ljudi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe države, vključno z vprašanji delovanja institucij mednarodne skupnosti, v katere je včlanjena Republika Slovenija, ter posreduje nujna obvestila v zvezi z ogroženostjo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, upošteva interese posameznih skupin gledalk in gledalcev (v nadaljnjem besedilu: gledalci) ter poslušalk in poslušalcev (v nadaljnjem besedilu: poslušalci) v Republiki Sloveniji in v okviru možnosti omogoča njihov dostop v programe;
-        spodbuja kulturo javnega dialoga ter omogoča širok prostor za javne razprave o problemih v družbi;
-        obvešča slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, Slovence po svetu in tujo javnost o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter skrbi za uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;
-        podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih gluhim ter slepim, v njim prilagojenih tehnikah;
-        podpira širjenje poznavanja drugih kultur, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikov;
-        zagotavlja produkcijo in predvajanje slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov;
-        zagotavlja prometne informacije.

(2) V strukturi programov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora RTV Slovenija zagotoviti večinski delež kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih vsebin.


7. člen


Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:
-        spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;
-        spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;
-        spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;
-        spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, politične, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;
-        zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;
-        spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;
-        uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;
-        varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

8. člen

(1) RTV Slovenija zagotavlja arhiviranje programske produkcije, ki jo ustvarja v okviru javne službe;

(2) RTV Slovenija je dolžna trajno ohranjati svoje arhivsko gradivo tako, da avdiovizualne zapise na filmskih in drugih nosilcih, ki bi zaradi procesov staranja lahko razpadli, oziroma drugače bistveno poslabšali kvaliteto zapisa, ustrezno zaščiti oziroma prenese na tehnološko trajnejše nosilce besede, zvoka in slike oziroma besede in zvoka;

(3) Posnetki iz arhivov so za nekomercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti;

(4) Posnetki iz arhivov so za komercialne namene ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja oziroma posredovanja dostopni javnosti skladno z zakonom, ki ureja avtorske pravice, ter ob plačilu sorazmernih stroškov razmnoževanja in posredovanja ter tarife, ki jo določi Nadzorni svet RTV Slovenija.


9. člen


RTV Slovenija mora pri načinu razširjanja oziroma predvajanja in arhiviranja programov, ki jih ustvarja v okviru javne službe (v nadaljnjem besedilu: programov RTV Slovenija), skladno s svojimi tehnološkimi razvojnimi zmožnostmi uvajati nove tehnologije kot so internet, digitalna radiodifuzija, satelit, tako, da omogoči dostop do programskih vsebin čim širšemu krogu državljanov doma in v tujini, slovenskim narodnim manjšinam v sosednjih državah ter Slovencem po svetu.


10. člen


(1) Nacionalni program mora preko prizemeljskega omrežja pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90 odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, oziroma 90 odstotkov ozemlja, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, kadar gre za narodnostni program;

(2) V okviru pokritosti iz prejšnjega odstavka morajo nacionalni radijski programi pokrivati vse avtoceste in ostale pomembnejše prometnice na dovolj visoki tehnološki ravni za kakovosten mobilni sprejem signala;

(3) Programi za obveščanje tuje javnosti morajo pokrivati večje kraje v Republiki Sloveniji, turistična središča in prometna vozlišča.

 

11. člen


(1) RTV Slovenija vsako leto v skladu s programsko produkcijskim načrtom iz 19. člena tega zakona objavi razpis za odkup slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ki jih na svojih programih predvaja v skladu z zakonom, ki ureja področje medijev;

(2) Postopek, pogoje in merila javnega razpisa iz prejšnjega odstavka sprejme Programski svet RTV Slovenija v skladu z določbami predpisov, ki urejajo področje uresničevanja javnega interesa za kulturo, in z zakonom, ki ureja področje medijev;

(3) Narodnostni program ali del narodnostnega programa se lahko odda v ustvarjanje drugi RTV organizaciji oziroma producentu samo s soglasjem programskega odbora za narodnostni program.


13. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena politična propaganda;

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je politična propaganda dovoljena v času volilne kampanje v skladu z določbami zakona, ki ureja volilno kampanjo in je za vse kandidatke in kandidate ter politične skupine enakopravna;

(3) Politična propaganda po tem zakonu so politično propagandna sporočila (spoti) in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na opredelitev volivcev pri glasovanju na volitvah.
(4) RTV Slovenija sme objavljati politično propagandnih sporočil samo z navedbo naročnika. Za vsebino takega sporočila je odgovoren naročnik.


14. člen


(1) V programih RTV Slovenija ni dovoljena verska propaganda;

(2) Verska propaganda po tem zakonu so plačani oglasi verskih skupnosti in oddaje, kjer se propagira samo eno ali samo nekatere verske skupnosti.


15. člen


(1) RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov), političnih strank in njihovih programov. RTV Slovenija je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžna upoštevati načela iz četrtega člena tega zakona;

(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj;

(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v Državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago enako dolžino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah;

(4) Kandidatkam oziroma kandidatom za predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev;

(5) RTV Slovenija mora najpozneje 15 dni po razpisu referendumov ali volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor, Evropski parlament ali lokalnih volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.


16. člen


(1) RTV Slovenija izvaja kot javno službo tudi naslednje dejavnosti;

-        oddajanje lastnih televizijskih, radijskih in multimedijskih programov preko oddajnikov in zvez ter drugih infrastrukturnih objektov oziroma naprav (v nadaljnjem besedilu: televizijske in radijske infrastrukture);
-        oddajanje radijskih oziroma televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa po zakonu, ki ureja področje medijev (v nadaljnjem besedilu: programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo), z njihovimi napravami na oddajnih točkah RTV Slovenija;
-        zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo, zlasti na območjih v zamejstvu, kjer živi slovenska narodna skupnost, skladno z meddržavnimi pogodbami;
-        vzdrževanje in skrb za razvoj televizijske in radijske infrastrukture ter za njeno tehnološko usklajenost s predpisi Evropske unije;
-        digitalno oddajanje programov;

(2) RTV Slovenija ima za izvajanje javne službe po tem zakonu pri podelitvi prostih frekvenc ali dostopu do drugih tehnološko omejenih virov, ki jih za izvajanje javne službe nujno potrebuje, prednost in jih pridobiva brez javnega razpisa z odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije. Agencija izda odločbo ob smiselni uporabi določb Zakona o elektronskih komunikacijah, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo. Mnenje mora vsebovati opredelitev razlogov, zaradi katerih je prednostna podelitev za izvajanje javne službe nujno potrebna.


Načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe


17. člen


(1) RTV Slovenija lahko skladno z zakonom opravlja poleg javne službe  tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe;

(2) Plačila deležev za RTV Slovenija s strani deležnikov, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo za opravljanje javne službe, investicije in delitev presežkov ustvarjenih iz tržne dejavnosti med deležnike RTV Slovenija ter zaposlene po sistemu, ki ga določa ta zakon;

(3) Prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon;

(4) Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih.

Tržne dejavnosti


18. člen


(1) Tržne dejavnosti RTV Slovenija so:

-        trženje oglaševalskega časa in trženje programov;
-      trženje izdelanih dokumentarnih, zabavnih in drugih oddaj, foto, audio, video in filmske produkcije, programske storitve vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;
-        tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;
-        dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;
-        založniška in koncertna dejavnost;
-        komercialna uporaba arhivskega gradiva.

V. VODENJE IN UPRAVLJANJE TER NADZOR


Svet RTV Slovenija


19. člen


(1) Svet RTV Slovenija:

-        na predlog generalne direktorice oziroma generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) sprejema programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja področje medijev, ter mednarodnimi akti;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija;
-        na predlog generalnega direktorja sprejema programske sheme;
-        redno obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih;
-        obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija ter se do njih opredeli. Pri določanju programske politike in pri utemeljenih primerih da navodila generalnemu direktorju glede sprememb, ki morajo biti uvedene v programih;
-        na predlog generalnega direktorja daje soglasje k Statutu javnega zavoda RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: statut);
-        na predlog generalnega direktorja daje mnenje o predlogu finančnega načrta;
-        imenuje in razrešuje generalnega direktorja RTV Slovenija ter daje predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorice oziroma direktorja radia (v nadaljnjem besedilu: direktor radia) in direktorice oziroma direktorja televizije (v nadaljnjem besedilu: direktor televizije);
-        odloča o drugih zadevah programske narave, kadar je tako določeno s statutom;
-        sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
-        odloča o drugih zadevah, kadar tako določa zakon ali statut;

(2) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem k statutu iz sedme alineje prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prejetem predlogu statuta, Nadzorni svet RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni svet) lahko odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(3) Kadar Svet RTV Slovenija svojega mnenja o predlogu finančnega načrta iz osme alineje prvega odstavka tega člena ne posreduje Nadzornemu svetu v 30 dneh po prejetem predlogu finančnega načrta, Nadzorni svet lahko odloči brez mnenja Sveta RTV Slovenija;

(4) Kadar Svet RTV Slovenija ne sprejme odločitve v zvezi s soglasjem o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja radia oziroma direktorja televizije iz devete alineje prvega odstavka tega člena v roku 15 dni po prejetem predlogu, lahko generalni direktor dokončno odloči brez soglasja Sveta RTV Slovenija;

(5) Svet RTV Slovenija odloča o svojem poslovniku z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: članov), o zadevah iz prve, druge, sedme in devete alineje prvega odstavka tega člena pa z večino glasov vseh svojih članov. O preostalih zadevah iz svoje pristojnosti odloča z večino glasov prisotnih članov.


20. člen


(1) V Svet RTV Slovenija so lahko izvoljene oziroma imenovane osebe, ki s svojim znanjem, ugledom oziroma dosežki na gospodarskem, sociološkem, kulturnem, izobraževalnem ali kateremkoli drugem področju družbenega življenja lahko pripomorejo k dobremu delovanju in krepitvi ugleda javne radiotelevizije, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Za povabilo k sodelovanju v Svet RTV Slovenija, vodstvo RTV SLO razpiše interni javni razpis za vse deležnike RTV Slovenija po pokrajinah, ki ga objavijo na RTV SLO, in mora vsebovati strokovna in etična merila ter pogoje, da bodo v Svet RTV Slovenija zastopani iz vsake pokrajine po trije predstavniki deležnikov. Vodstvo RTV SLO organizira predstavitev kandidatk in kandidatov ter volitve po pokrajinah;

(2) Člani Sveta RTV Slovenija morajo svoje delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese deležnikov RTV Slovenija in interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Pri opravljanju svoje funkcije so dolžni upoštevati Ustavo Republike Slovenije in določila tega zakona ter skrbeti za uresničevanje načel, določenih v 4. členu tega zakona, ter statuta v delu, ki se nanaša na programe in njihovo ustvarjanje;

(3) V Svet RTV Slovenija ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob imenovanju ali v obdobju petih let pred imenovanjem bile:

-        člani organov političnih strank;
-        poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) Evropskega parlamenta ali uslužbenke oziroma uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci) in funkcionarke oziroma funkcionarji (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) v organih Evropske unije;
-        predsednik republike, predsednica oziroma predsednik vlade, poslanci, člani državnega sveta, županje oziroma župani, ustavne sodnice oziroma ustavni sodniki, ministrice oziroma ministri, državne sekretarke oziroma državni sekretarji in drugi funkcionarji v državnih organih;
-        generalni direktorji, generalne sekretarke oziroma generalni sekretarji, predstojnice oziroma predstojniki organov v sestavi in vladnih služb, direktorji direktoratov in organov v sestavi, načelnice oziroma načelniki upravnih enot ter direktorji oziroma tajnice ali tajniki občinske uprave.
-      vodje ali direktorji sindikatov in stanovskih organizacij ter gospodarskih družb v večinski državni lasti;

(4) V Svet RTV Slovenija prav tako ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so:

-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora oziroma so zaposlene pri konkurenčnih medijih, in osebe, ki imajo v teh medijih lastniške deleže; prav tako pa tudi ne osebe, zaposlene na RTV Slovenija, razen treh predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija, ki jih ti izvolijo izmed sebe;
-        člani Sveta za radiodifuzijo in zaposleni na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ter člani oziroma zaposleni v drugih telesih, ki v upravnem postopku odločajo o podelitvi frekvenc ali drugih pravicah medijev oziroma zaposlenih v medijih, in osebe, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja teh odločitev;
-        člani organov vodenja, upravljanja ali nadzora pravnih oseb, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija;
-        ožji družinski člani vodilnih delavk in delavcev (v nadaljnjem besedilu: delavcev) RTV Slovenija, kot so generalni direktor RTV Slovenija, direktor radia in direktor televizije ter tisti zaposleni v RTV Slovenija, ki jih kot vodstvene delavce opredeljuje statut;

(5) Ožji družinski člani iz četrte alineje prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(6) Svet RTV Slovenija sestavljajo po trije predstavniki deležnikov RTV Slovenija iz vsake slovenske pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Dolenjska, Notranjska in Primorska, skupaj 21 članov.
-        enega člana imenuje madžarska narodna skupnost;
-        enega člana imenuje italijanska narodna skupnost;
-        tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in gospodarstvo in znanost;

21. člen


(1) Člani Sveta RTV Slovenija so imenovani oziroma izvoljeni z dnem podpisa sklepa o imenovanju ali odločbe o izvolitvi;

(2) Mandat članov Sveta RTV Slovenija je pet let od dneva, ko je svet konstituiran v skladu s tem zakonom;

(3) Mandat vsakega člana Sveta RTV Slovenija se lahko ponovi največ enkrat;

(4) Članu Sveta RTV Slovenija, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje oziroma izvolitev, določenih v tem zakonu, preneha mandat;

(5) Član Sveta RTV Slovenija, ki mu je prenehal mandat po prejšnjem odstavku oziroma je odstopil sam, se nadomesti po postopku, ki je predviden za imenovanje oziroma izvolitev članov Sveta RTV Slovenija;

(6) Vsakega člana RTV Slovenija se lahko kadarkoli odpokliče, če tako odloči več kot polovica deležnikov v pokrajini na referendumu;

(7) Svet RTV Slovenija je konstituiran, ko generalni direktor na podlagi pisnih obvestil ugotovi, da sta v skladu s tem zakonom imenovani oziroma izvoljeni vsaj dve tretjini od skupnega števila vseh članov sveta.


22. člen


(1) Delo Sveta RTV Slovenija vodi predsednik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegov namestnik (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu namestnik) v skladu s poslovnikom Sveta RTV Slovenija;

(2) Predsednika in namestnika izvoli Svet RTV Slovenija izmed svojih članov z večino glasov vseh svojih članov;

(3) Če ne pride do izvolitve predsednika ali namestnika po postopku iz prejšnjega odstavka, se imenuje za vršilca (izraz velja za oba spola, v nadaljnjem besedilu: vršilec) dolžnosti predsednika ali namestnika za dobo šestih mesecev tisti član, ki je dobil največ glasov. V primeru, če dva ali več članov sveta tudi po ponovnem glasovanju dobita oziroma dobijo enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti žreb;

(4) Glasovanje Sveta RTV Slovenija je v vseh zadevah javno;


23. člen

(1) Člani Sveta in Nadzornega sveta ne smejo poslovno sodelovati z javnim zavodom RTV Slovenija;

(2) V času trajanja mandata članov Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta sme RTV Slovenija zaposlovati oziroma sklepati pogodbe o sodelovanju z njihovimi ožjimi družinskimi člani, vendar morata biti s takšno pogodbo ali zaposlitvijo ter z razlogi za takšno odločitev predhodno seznanjena Svet RTV Slovenija in Nadzorni svet;

(3) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji ter druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu;

(4) Nihče ne more biti hkrati član Programskega sveta in Nadzornega sveta;

Generalni direktor RTV Slovenija


24. člen


(1) Generalnega direktorja RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa. Mandat generalnega direktorja je pet let;

(2) Direktorja radia in direktorja televizije imenuje generalni direktor na osnovi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega soglasja Sveta RTV Slovenija. Direktor radia oziroma direktor televizije organizira in vodi delo radia oziroma televizije ter vodi strokovno programsko delo radia oziroma televizije, razen strokovno programskega vodenja v delu, ki se nanaša na narodnostna programa, za katera sta zadolžena pomočnika generalnega direktorja, ki ju imenuje generalni direktor v soglasju z ustreznim Programskim odborom. Mandat direktorja radia in direktorja televizije je pet let;

(3) Odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja radia oziroma televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise. Mandat odgovornih urednikov je 5 let. Druge področne urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa;

(4) V primeru, da direktor radia ali direktor televizije predlaga v imenovanje generalnemu direktorju za odgovornega urednika kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, ima večina programskih delavcev v uredništvu pravico predlagati v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, o čemer obvestijo Programski svet. V tem primeru generalni direktor izbere kandidata po pridobitvi soglasja Programskega sveta, ki mora najkasneje v roku 15 dni po prejetem obvestilu razpravljati in odločiti, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu od predlaganih kandidatov;

(5) Generalni direktor imenuje in razrešuje tudi druge vodstvene delavce, ki jih določa statut.

25. člen


Generalni direktor:
-        vodi strokovno programsko delo javnega zavoda RTV Slovenija;
-        organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda RTV Slovenija;
-        predstavlja in zastopa javni zavod RTV Slovenija;
-        je odgovoren za zakonitost dela javnega zavoda RTV Slovenija;
-        usklajuje delo direktorjev radia in televizije ter drugih vodilnih delavcev skladno s statutom in odloča v morebitnih sporih med njimi;
-        opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali statut;
-        vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu ter sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija in je eden od podpisnikov Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje na strani delodajalcev;
-        v primeru, da se ugotovi materialna in kazenska odgovornost zaradi nepravilnosti, jamči poplačilo škode z vsem svojim premoženjem in premoženjem svojih družinskih članov.


26. člen


(1) Svet RTV Sloveija imenuje Programska dbora za italijanski in madžarski narodnostni program, ki štejeta po tri člane, razen tistih članov, ki jih samoupravni narodni skupnosti imenujeta sami oziroma jih izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih narodnostnih programov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka imenuje italijanska oziroma madžarska samoupravna narodna skupnost v Sloveniji dve tretjini članov za mandatno dobo štirih let;

(3) V Programski odbor iz prvega odstavka tega člena enega člana izvolijo izmed sebe zaposleni v uredništvih radijskega in televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost;

(4) Programski odbor za narodnostni program daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika narodnostnega programa in k obsegu ter programski zasnovi, programskim standardom in programski shemi tega programa, ki morajo biti usklajeni z materialnimi zmožnostmi javnega zavoda RTV Slovenija ter s predpisi, ki urejajo njegovo delo;

(5) Programski odbor za narodnostni program:

-        obravnava uresničevanje programske zasnove ter programsko produkcijski načrt in letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija v delu, ki se nanaša na narodnostni program;
-        obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev narodnostnega programa ter se do njih opredeli;
-        daje pobude Svetu RTV Slovenija za obravnavanje vprašanj s področja narodnostnih programov;
-        opravlja druge naloge s področja narodnostnih programov, kadar tako določa statut;

(6) Kdor je član programskega odbora za narodnostni program, ne more biti član Nadzornega sveta.


27. člen


(1) Svet RTV Slovenija imenuje Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide, ki šteje devet članov;

(2) V Programski odbor iz prejšnjega odstavka predlagajo člane reprezentativna združenja invalidov, pri čemer lahko predlagajo le osebe, ki jim je bila invalidnost ugotovljena s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Svet RTV Slovenija lahko v Programski odbor imenuje po dva ali več kandidatov istega reprezentativnega združenja invalidov samo v primeru, da je kandidate predlagalo manjše število teh združenj od skupnega števila članov, ki se volijo.

(3) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide:

-        obravnava predlog in uresničevanje programske zasnove v delu, ki se nanaša na vsebine za invalide;
-     obravnava pripombe in predloge gledalcev oziroma poslušalcev v zvezi s programskimi vsebinami, namenjenimi invalidom;
-       obravnava uresničevanje razširjanja programskih vsebin, namenjenih gluhim in slepim v njim prilagojenih tehnikah;
-       opravlja druge naloge s področja problematike programskih vsebin za invalide, kadar tako določa statut;
(4) Programski odbor za problematiko programskih vsebin za invalide lahko daje pobude in predloge organom javnega zavoda, ki so jih dolžni obravnavati ter se do njih opredeliti.


28. člen


(1) V javnem zavodu RTV Slovenija deluje Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, za katerega se uporabljajo določila zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, razen kadar so s tem zakonom ali statutom posamezna vprašanja urejena drugače;

(2) Predstavnik Sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija je stalno vabljen na seje Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta, prejema vsa gradiva za seje teh teles ter ima na sejah pravico do predstavitve mnenja Sveta delavcev o obravnavanih gradivih.


Nadzorni svet RTV Slovenija


29. člen


(1) RTV Slovenija ima Nadzorni svet, ki šteje 10 članov. Deležniki iz vsake pokrajine preko javnega internega razpisa in z volitvai izvolijo po enega člana, zaposleni RV Slovenija pa v zavodu RTV Slovenija na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo dva člana. Vlada Republike Slovenije delegira v Nadzorni svet enega svojega člana;

(2) Za člana Nadzornega sveta ne morejo biti imenovane oziroma izvoljene osebe, ki so navedene v tretjem odstavku 17. člena tega zakona, razen dveh članov, ki jih zaposleni v javnem zavodu RTV Slovenija izmed sebe izvolijo neposredno, vendar za člana Nadzornega sveta ne more biti neposredno izvoljena oseba, ki opravlja vodstvena dela in naloge v javnem zavodu RTV Slovenija;

(3) Člani Nadzornega sveta morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo, in vsaj pet let delovnih izkušenj;

(4) Člani Nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika Nadzornega sveta;

(5) Mandat članov Nadzornega sveta je štiri leta;

(6) Za konstituiranje Nadzornega sveta se smiselno uporabijo določbe tega zakona o konstituiranju Programskega sveta;

(7) Za nadomestitev člana Nadzornega sveta, ki mu je zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje oziroma izvolitev predčasno prenehal mandat ali če je odstopil sam, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi članov Programskega sveta.


30. člen


(1) Nadzorni svet:

-        sprejme statut na osnovi predhodnega soglasja Sveta RTV Slovenija;
-        sprejema finančni načrt in letno poročilo javnega zavoda ter odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki v soglasju s Svetom RTV Slovenija;
-        določa ceno storitev, ki niso del javne službe v soglasju s Svetom RTV Slovenija;
-        določi način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov;
-        podrobneje določi način plačevanja prispevkov za sprejemnike ter kriterije za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo skladno s tem zakonom;
-        odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev;
-        nadzira poslovanje RTV Slovenija;
-        nadzoruje vodenje poslovnih knjig in zakonitost poslovanja ter pregleduje periodične obračune;
-        ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo javnega zavoda, vključno z dokumentacijo, ki se nanaša na obratovanje oddajnikov in zvez;
-        sprejema svoj poslovnik ter organizira svoje delo in imenuje svoje odbore v skladu s tem poslovnikom;
-        odloča o drugih vprašanjih, določenih z zakonom ali statutom;

(2) Kadar Nadzorni svet obravnava vprašanja s področja telekomunikacijskih storitev, zlasti ko odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev, mora na svoje seje vabiti tudi predstavnice in predstavnike (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) Agencije za pošto in elektronske komunikacije v skladu s statutom;

(3) Nadzorni svet pisno obvešča Svet RTV Slovenija in Programska odbora RTV programov za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost.  Če ugotovi nepravilnosti, naloži generalnemu direktorju, da jih odpravi. Nadzorni svet ima pravico in dolžnost, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga pristojnim organom ukrepe iz njihove pristojnosti;

(4) Nadzorni svet odloča z večino glasov vseh svojih članov, o statutu ter o svojem poslovniku pa z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.


Javnost poslovanja in statut


31. člen


(1) Poslovanje RTV Slovenija je javno. Letno poročilo se objavi na način, določen s statutom. Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov produkcije programov po posameznih programskih sklopih oziroma vsebinah. Letno poročilo se objavi na spletnih straneh javnega zavoda RTV Slovenija. Javno se objavijo tudi sklepi in stališča Nadzornega sveta ter stališča Programskega odbora za narodnostni program, ki se nanašajo na problematiko narodnostnega programa;

(2) Seje Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta so javne;

(3) Člani Sveta RTV Slovenija in Nadzornega sveta so upravičeni do sejnine in povrnitve materialnih stroškov skladno s statutom.


32. člen


(1) S statutom se določijo zlasti:

-        organizacija javnega zavoda in njegova členitev na organizacijske enote;
-        organi javnega zavoda in njihove pristojnosti skladno z zakonom;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev direktorjev radia in televizije;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev odgovornih urednikov in drugih urednikov ter njihovo delovno področje;
-        pogoji za imenovanje in razrešitev vodilnih delavcev RTV Slovenija, ki niso zajeti v prejšnjih alineah ter njihovo delovno področje in pristojnosti;
-        akti, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije;
-        druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda;

(2) Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


VI. FINANCIRANJE

33. člen


(1) RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti:

-        iz plačil obveznih in prostovoljnih deležev deležnikov RTV Slovenija (v nadaljevanju: deležniki);
iz prodaje ustvarjenih dddaj, foto, audio, video in filmske produkcije RTV Slovenije;
iz prodaje, ustvarjene z založniško in glasbeno produkcijo;
-        iz tržnih dejavnosti oglaševanja in storitev ter najemov prostorov in opreme v lasti RTV Slovenija;
-        iz sredstev državnega proračuna;
-        iz prostovoljnih prispevkov, sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom;

(2) Iz državnega proračuna se financirajo:

-        del narodnostnih programov, v deležu, ki se ne financira iz plačil obveznih in prostovoljnih deležev deležnikov;
-        del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost, v deležu, ki se ne financirajo iz naslova deležnikov/naročnikov RTV programov in deležnikov RTV Slovenija;
-        posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, v delih, ki se ne financirajo s strani deležnikov;

(3) Iz vplačil deležnikov se financira dejavnost RTV Slovenija, ki jo kot javno službo določa ta zakon, razen v delih, ko se ta dejavnost glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena financira iz državnega proračuna.


34. člen


(1) Radijska, televizijska in internetna dejavnost RTV SLO se primarno financira iz naslova plačila deležev deležnikov;

(3) Višina cene zakupa programov RTV SLO se oblikuje na predlog nadzornega sveta RTV SLO, o tem pa odloči Svet RTV Slovenija. Predlog za povišanje cene plačila obveznih osnovih deležev mora Nadzorni svet podati najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto.


35. člen


(1) Plačilo obveznih mesečnih deležev se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini po izstavljeni položnici, prostovolni deleži RTV SLO pa poljubno kadarkoli v mesecu:

1. za zasebno rabo:

a) Fizične osebe plačujejo za vse RTV programe in internetni portal MMC 10,00 € na mesec;
b) Plačilo v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;

2. za javno rabo:

c) Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki za vse programe  RTV SLO in internetni portal MMC proti plačilu v višini 35,00 € mesečno, v primeru večjega števila takih poslovnih enot (preko 3) pa za vsako sprejemne mesto zmanjšano za 20 odstotkov;

3. Vsak deležnik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, je upravičen pri oglaševanju ali koriščenju ostalih storitev, najemanju poslovnih prostorov ali opreme, ki jo RTV Slovenija oddaja v najem, do 10% popusta, ki ni vezan na druge popuste v smislu količin, dolgotrajnosti najema itd. 

(2) Plačila obveznih deležev za dostop do vseh RTV SLO programov so oproščene naslednje skupine zavezancev:
-        socialno ogroženi;
-        invalidi s 100 odstotno telesno okvaro;
-        invalidi z manj kot 100 odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo;
-        osebe, ki so trajno izgubile sluh;
-        vzgojno izobraževalni zavodi, ustanove za varstvo otrok, bolnišnice, izvajalci socialno varstvenih dejavnosti znotraj javne mreže in invalidske organizacije – za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu ali učnemu procesu oziroma razvedrilu varovancev, učencev oziroma pacientov;
-        diplomatska in konzularna predstavništva na podlagi vzajemnosti;

(3) Za socialno ogrožene iz prve alineje prejšnjega odstavka štejejo prejemnice oziroma prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke;

(4) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko dokazujejo upravičenost do oprostitve plačevanja programov le s pravnomočno odločbo organa, s katero je ugotovljena upravičenost do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka;

(5) Zavezanci iz druge do četrte alineje drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev prispevka le na podlagi pravnomočne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, s katero je ugotovljena stopnja invalidnosti.


36. člen


Za RTV Slovenija veljajo določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) enako kot za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.


Evidenca deležnikov RTV Slovenija


37. člen


S tem poglavjem se določajo zbirke podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih RTV Slovenija obdeluje za potrebe vodenja vplačil deležnikov RTV Slovenija obveznih in prostovoljnih deležev ter pripisov povečevanja prostovoljnih deležev;

(1) Uredi se on-line vodenje računov deležnikov in izstavljanje on-line položnic na račune deležnkkov RTV Slovenija, na katerih lahko vsak deležnik vedno spremlja njegovo stanje deležev na računu deležnika z možnostjo elektronskega plačevanja obveznih mesečnih in prostovoljnih deležev.


38. člen


(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače;
(2) Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni posredovati osebne podatke brezplačno.


39. člen


(1) Upravljalec evidenc, določenih s tem zakonom, je RTV Slovenija;

(2) RTV Slovenija lahko uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in delitve deležev od ustvarjenega presežka.


VII. KAZENSKE DOLOČBE


40. člen


(1) Z globo od 10.000,00 do 50.000,00 € se kaznuje za prekršek RTV Slovenija, če:

-        objavi politično propagandno sporočilo brez navedbe naročnika iz 13. člena tega zakona;
-        objavi versko propagandno sporočilo iz 14. člena tega zakona;
-        najpozneje 15 dni pred začetkom volilne kampanje ne objavi načina, oblik, obsega in pogojev predstavitve kandidatov, političnih strank in njihovih programov (peti odstavek 15. člena).

(2) Z globo od 1.000,00 € do 5.000,00 € se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba RTV Slovenija, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.


VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


(1) Po uveljavitvi novega Zakona o RTV Slovenija velja obvezno vplačevanje osnovih deležev do trenutka, ko se ugotovi, da je RTV Slovenija sposobna ustvarjati toliko prihodkov, da bo zagotavljala stabilno financiranje same sebe. Po tem se obveznost financiranja z vsakomesečnimi obveznimi deleži s strani deležnikov RTV SLO ukine. Vsi vplačujejo samo še prostovoljne deleže po lastni presoji, želji in zmožnostih;

(2) Od možnosti prostovoljenga deležništva po prejšnji točki tega člena lahko vsak deležnik izstopi iz deležništva RTV Slovenija in lahko zahteva izplačilo svojih skupnih obveznih in prostovoljnih deležev, ki jih je vplačal od uveljavitve tega zakona;

(3) Višina osnovnih plač za vse zaposlene v RTV Slovenija se uveljavijo tretji mesec od uveljavitve tega zakona;

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zdajšnji veljavni Zakon o Radioteleviziji Slovenija;

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Zakon o RTV Slovenija je pripravila ekipa Združenja v Gibanju OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije.


Zanje: Ladislav Troha , začasni predsednik Gibanja OPS

Na Vrhniki, 17.11.2019

Podporo zakonu lahko izrazite s svojim podpisom TUKAJ!
 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 19. Jun 2025 at 00:49

131 ogledov

KNJIGA, ki jemlje dih oblastnikom
Avtor Ladislav Troha – nekdanji visoki častnik Slovenske vojske, žvižgač, disident, ustanovitelj Gibanja OPS in človek, ki so ga oblastniki skušali utišati z obljubami, grožnjami, montiranimi procesi in prisilno psihiatrijo – v tej knjigi podaja prvo celovito, poglobljeno in dokumentirano pričevanje o ugrabitvi države po letu 1991.Ugrabljena ni zgolj knjiga. Je zgodovinski dokument, politična obtožnica in osebna izpoved hkrati. V njej boste našli:zamolčane resnice o zarotah med levimi in desnimi elitami,razkritja o prikritem dogovoru Kučan–Janša za delitev plena po osamosvojitvi,dokaze o kraji več kot 400 milijard evrov skupnega premoženja,vpogled v mehanizme nadzora, cenzure in uničenja vseh, ki si drznejo misliti s svojo glavo.To je knjiga za tiste, ki se ne zadovoljijo s tem, kar povedo televizija, stranke in uradna zgodovina. To je knjiga za ljudi, ki hočejo vedeti, kdo v resnici vlada Sloveniji – in zakaj se stanje že 30 let ne spremeni, ne glede na to, kdo je na oblasti.👉 Če iščete resnico.👉 Če dvomite.👉 Če čutite, da je nekaj zelo narobe z državo, v kateri živimo –potem je UGRABLJENA knjiga, ki jo morate prebrati.📣 Opozorilo: Branje te knjige lahko resno ogrozi vašo vero v sistem.🛒 Na voljo zdaj. Naročite svoj izvod, dokler ga še lahko.Ekipa OPS

Sat, 14. Jun 2025 at 11:04

138 ogledov

KO SISTEMSKO KORUPCIJO V SLOVENIJI ŠČITI KPK!
KDO ŠČITI SISTEMSKO KORUPCIJO V SLOVENIJI? Danes sem na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložil URADNO PRITOŽBO, ker se ta že več mesecev IZOGIBA OBRAVNAVATI resne indice sistemske korupcije na Finančni upravi RS (FURS).Gre za primer, ki ga slovenska javnost pozna: več kot POL MILIJONA EVROV davčnega dolga znanega posameznika Jureta Jankovića je čudežno zastaralo,FURS ni ukrepal, ni izterjal, ni zahteval poplačila,odgovorne osebe so dolga leta zavestno dopuščale, da zadeva pade v zastaranje,nekdo je s tem pridobil ogromno neupravičeno korist – denar slovenskih davkoplačevalcev!Kaj pomeni "sistemska korupcija"?To ni več le nepozornost uradnika.To ni več napaka v postopku.To je NAMERNA OPUSTITEV dolžnega ravnanja, s katero se pomaga "svojim".In ravno TAKŠNE PRIMERE bi morala KPK obravnavati!KPK ima v skladu z zakonom dolžnost ukrepati, ko obstaja sum, da so javni uslužbenci zlorabili funkcijo zaradi koristi zase ali za druge.Toda namesto tega KPK v zadevi že več mesecev IZGOVORNO TRDI, da NI PRISTOJNA, ker da gre "le za vprašanje davčnega postopka", zato zadevo kar prepušča notranji službi FURS (kjer naj bi zaposleni preiskovali lastna ravnanja?!) in Ministrstvu za finance (ki je nadrejeni organ FURS-u).Takšno početje ni več le izgovarjanje, ampak neposredna zavrnitev dolžnosti, ki jo KPK ima po zakonu.Zato sem danes vložil pravno utemeljeno pritožbo in zahteval: da KPK TAKOJ začne vsebinski postopek predhodnega preizkusa, da sama preveri odgovornost za omogočeno zastaranje, da opravi svojo funkcijo kot NEODVISNI VARUH JAVNEGA INTERESA.Če KPK v takšnih primerih ne vidi sistemske korupcije, potem se moramo vprašati: Ali so zakoni o preprečevanju korupcije mrtva črka na papirju?Kdo v tej državi nadzira nadzornike?Koliko še imamo pravne države?Ne bomo utihnili. KORUPCIJA UBIJA PRAVNO DRŽAVO.S KORUPCIJO SE NE BORIŠ TAKO, DA SE PRED NJO SKRIJEŠ.Vašo podporo pri boju za pravno državo in odgovornost pričakujem tudi naprej.Delite, komentirajte, razširite. Borba za resnico se nadaljuje. PRAVNA DRŽAVA ALI MAFIJSKA DRŽAVA? To je vprašanje.Odgovor KPK na njigove izgovore in sprenevedanja.Deli na polno!EkipavOPS

Sat, 14. Jun 2025 at 10:50

116 ogledov

UGRABLJENA – knjiga, ki je oblast noče, da bi jo prebrali
Resnica, ki jo skrivajo že 35 let. Knjiga, ki razkriva ozadja slovenske ugrabljene države. Ste se kdaj vprašali:Zakaj resnica o JBTZ nikoli ni bila v celoti razkrita?Zakaj so arhivi UDBE izginili?Kdo je v resnici vladal in še vlada Sloveniji?Kako delujejo montirani sodni procesi, politični pregoni in sistematično rušenje ljudi, ki si drznejo povedati resnico?V knjigi UGRABLJENA major Ladislav Troha prvič javno in v prvi osebi razkriva svojo 25-letno bitko s sistemom, ki je ugrabil državo, zlorabil institucije in uničeval ljudi, ki so si drznili misliti s svojo glavo. Iz knjige boste izvedeli:Resnično ozadje afere JBTZ.Kako je Koalicija DEMOS postala podaljšana roka stare UDBE.Zakaj smo dobili tujo, vsiljeno ustavo.Kdo je ubil Ivana Krambergerja.Kako je potekal resnični državni udar ob Depali vasi.Kako so narod okradli v največjem ropu stoletja - privatizaciji.Kako delujejo novi obrazi in večni voditelji.Vse o kovid zločinu.O svojih petmesečnih in gladovnih stavkah za resnico.Kako so potekali montirani sodni procesi, psihiatrične diskreditacije in medijski umori.Kako deluje ugrabljen FURS in kako uničujejo družine.Zakaj je Slovenija danes država ugrabljenih institucij. To ni teorija. To je osebno pričevanje, dokumentirano, preverljivo in dokazljivo.Posebna prednaročniška ponudba: Podpisan izvod avtorjaBrez poštnine za vse prednaročnike Prvi dostop do resnice, ki jo skrivajoNaročite na:www.ugrabljena.siladislav.troha@gmail.comSMS na 031 274 419 (napišite: Ime, priimek, naslov kamor naj pošljemo knjigo, e-naslov)To je knjiga, ki je oblast ne želi na policah. Zato o njej molčijo vsi mediji in blogerji. Vi pa imate zdaj priložnost, da spoznate resnico in si prihranite leta samostojnega raziskovanja.Za resnico. Za pravico. Za Slovenijo.ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD, KI VE KAJ JE TREBA NAREDITI IN VE KAM GRE – VEDNO ZMAGA.Povej naprej!Klikni na slikoEkipa OPS

Thu, 8. May 2025 at 13:25

770 ogledov

Kolektivna tožba zoper korporacijo Republiko Slovenijo, njeno vlado in ministrstvo za zdravje
OSNUTEK TOŽBAZOPER REPUBLIKO SLOVENIJO, VLADO RS IN MINISTRSTVO ZA ZDRAVJETožeča stranka:Združenje v Gibanju OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije, ki ga zastopa predsednik Ladislav Troha s sedežem Ruska ulica 2, 1000 Ljubljana, ki zastopa interese več kot 135.000 državljanov Republike Slovenije, ki so brez osebnega zdravnika in vse državljane, ki so prizadeti zaradi predolgih čakalnih vrst za zdravstvene storitve. Tožena stranka: Republika Slovenija, s sedežem na Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana. Vlada Republike Slovenije, s sedežem na Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, s sedežem na Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana.Predmet tožbe: Ugotovitev kršitve ustavnih in zakonskih pravic do pravočasnega in kakovostnega zdravstvenega varstva zaradi: Pomanjkanja osebnih zdravnikov za več kot 135.000 državljanov. Nezaslišano dolgih čakalnih vrst za zdravstvene storitve, ki v nekaterih primerih trajajo več let.Zahteva za odškodnino zaradi materialne in nematerialne škode, ki so jo tožniki utrpeli zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev kljub plačevanju obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zahteva za izdajo odredbe, s katero se toženim strankam naloži takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkanja zdravnikov in skrajšanje čakalnih vrst.Dejanske navedbe:Več kot 135.000 državljanov Republike Slovenije nima dostopa do osebnega zdravnika, kar onemogoča izvajanje primarne zdravstvene oskrbe, preventivnih pregledov in pravočasnega zdravljenja. Čakalne vrste za specialistične zdravstvene storitve (npr. ortopedija, kardiologija, onkologija) pogosto presegajo več tednov, več mesecev in celo več let, kar vodi do poslabšanja zdravstvenega stanja, trpljenja in v nekaterih primerih smrti. Državljani plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje prek prispevkov in dopolnilno zavarovanje, ki naj bi zagotavljalo pravočasen dostop do zdravstvenih storitev, a zdravstveni sistem ne izpolnjuje svojih obveznosti. Tožene stranke (Republika Slovenija, Vlada RS, Ministrstvo za zdravje) niso sprejele ustreznih ukrepov za zagotovitev zadostnega števila zdravnikov, financiranja zdravstva in skrajšanja čakalnih vrst, kar predstavlja opustitev dolžnosti in kršitev pravic. Pomanjkanje zdravnikov in dolge čakalne vrste so sistemski problem, ki ga potrjujejo javni podatki (npr. poročila NIJZ, ZZZS) in protesti v podporo javnemu zdravstvu (npr. shodi Glasu ljudstva januarja 2023). Pravna podlaga: Ustava Republike Slovenije: Člen 51: Pravica do zdravstvenega varstva je kršena zaradi nedostopnosti osebnih zdravnikov in predolgih čakalnih vrst. Člen 2: Država ni zagotovila učinkovitega sistema zdravstvenega varstva, kar krši načelo pravne države. Člen 34 in 35: Nedostopnost zdravstvenih storitev ogroža osebno dostojanstvo in telesno integriteto.Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP): Člen 5: Tožniki niso deležni pravočasne in kakovostne oskrbe. Člen 7: Enak dostop do zdravstvenih storitev je onemogočen. Člen 11: Tožniki ne morejo svobodno izbrati zdravnika. Člen 44: Tožniki imajo pravico do odškodnine zaradi kršitev.Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP): Člen 2: Država ni zagotovila pogojev za varovanje življenja. Člen 3: Dolge čakalne vrste povzročajo trpljenje, ki lahko pomeni nečloveško ravnanje. Člen 8: Nedostopnost zdravstvenih storitev negativno vpliva na zasebno življenje. Člen 13: Tožniki nimajo učinkovitih pravnih sredstev za reševanje sistemskih kršitev.Mednarodne pogodbe: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (člen 25). Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (člen 12). Listina EU o temeljnih pravicah (člen 35). Evropska socialna listina (člen 11).Zahtevki: Sodišče naj ugotovi, da so tožene stranke kršile ustavne in zakonske pravice tožnikov do zdravstvenega varstva zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov in predolgih čakalnih vrst. Sodišče naj toženim strankam naloži plačilo odškodnine vsem tožnikom za materialno škodo (npr. stroški zasebnih storitev, izguba dohodka) in nematerialno škodo (npr. trpljenje, poslabšanje zdravja) v višini, ki jo določi sodišče na podlagi dokazov. Sodišče naj toženim strankam naloži takojšnje ukrepanje, vključno z: Zaposlitvijo zadostnega števila zdravnikov za odpravo pomanjkanja. Skrajšanjem čakalnih vrst na zakonsko sprejemljive roke (npr. 30 dni za specialistične storitve). Povečanjem financiranja javnega zdravstva.Sodišče naj toženim strankam naloži povrnitev stroškov postopka.Dokazi: Poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o pomanjkanju zdravnikov in čakalnih vrstah. Javne izjave in poročila (npr. shodi Glasu ljudstva, januar 2023), ki potrjujejo sistemski problem. Osebne izjave tožnikov o škodi (npr. zdravstvene kartoteke, potrdila o čakalnih dobah, računi za zasebne storitve). Strokovna mnenja zdravnikov o vplivu čakalnih vrst na zdravje. Mediji in članki, ki dokumentirajo krizo v zdravstvu (npr. Euractiv, 2023). Pravna pot: Tožba se vloži na Upravno sodišče RS (za izpodbijanje neukrepanja države) ali Okrožno sodišče (za odškodninske zahtevke). Po izčrpanju domačih pravnih sredstev je mogoča pritožba na Ustavno sodišče RS ali Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), če so kršene pravice iz EKČP.Praktični koraki za izvedbo tožbeZbiranje tožnikov: Organiziramo prizadete državljane prek Gibanja OPS tako, da se oglasite na mail z jasno opredelitveijo, da želite sodelovati v kolektivni tožbi: Gibanjeops2013@gmail.com Vsak tožnik mora predložiti dokaze o škodi (npr. da je brez osebnega zdravnika, , da ima naročeno obravnavo pri specilistu več kot 30 dni, zdravstvene posledice zaradi čakanja ali zaradi tega, ker sploh nima osebnega zdravnika.Pravna pomoč: Najeti bo treba odvetnika ali več njih, specializirane za kolektivne tožbe ali upravno pravo (npr. odvetniške pisarne, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami). Zahtevali bomo sestanek pri Varuhu človekovih pravic RS s pričakovanjem, da bo javno podprl tožbo z mnenjem ali priporočili.Dokazno gradivo: Zbrati bo potrebno vse uradne podatke (npr. ZZZS, NIJZ) o številu državljanov brez zdravnika (135.000) in čakalnih dobah. Pridobti bo treba izjave prizadetih v video izjavah (npr. zdravstvene kartoteke, potrdila o čakalnih vrstah in jih bomo na sodišču predvajali kot del dokaznega gradiva. Uporabili bomo javne vire, kot so poročila o shodih Glasu ljudstva (2023), ki potrjujejo nezaslišane razmere v zdravsstvu. Vložitev tožbe: Pripravili bomo tožbo v skladu z ZKolT (Zakon o kolektivnih tožbah) in jo bomo, če bomo izpolnili vse zgoraj navedene pogoje, na pristojno sodišče. Na sodišču bomo zahtevali status kolektivne tožbe, kar bo omogočilo zastopanje vseh prizadetih brez individualnih vložitev.Medijska podpora:Uporabili bomo internetne platforme, kot je spletna stran Gibanja OPS, za ozaveščanje in pridobivanje podpore. Poudarjali bomo, da gre za sistemsko kršitev pravic, kar bo pritegnilo pozornost javnosti in pritisk na vlado.Izzivi in ovire: Dokazovanje škode: Vsak tožnik mora dokazati konkretno škodo (npr. poslabšanje zdravja, finančni stroški). To je lahko zahtevno za 135.000 ljudi, zato je ključno zbiranje skupnih dokazov (npr. statistike NIJZ). Sistemska narava problema: Sodišče lahko ugotovi, da je problem sistemski, a ne pripiše neposredne odgovornosti posameznim uradnikom, kar oteži odškodninske zahtevke. Politična občutljivost: Tožba lahko naleti na odpor vlade, ki bo trdila, da rešuje problem (npr. pogajanja s sindikati zdravnikov, 2023). Časovni okvir: Postopki so lahko dolgotrajni, zlasti če se zadeva prenese na ESČP po izčrpanju domačih pravnih sredstev.Dodatne možnostiPritožba Varuhu človekovih pravic RS: Varuh lahko izda priporočila vladi ali podpre tožbo z mnenjem o kršitvah pravic. Pobuda za ustavno presojo: Če obstajajo zakoni ali podzakonski akti, ki omogočajo sedanje stanje, lahko zahtevate presojo na Ustavnem sodišču RS. Mednarodni pritisk: Obrnite se na Svet Evrope ali WHO z opozorili o kršitvah pravice do zdravja, kar lahko okrepi pritisk na Slovenijo.Poziv k sodelovanju v kolektivni tožbi zoper Republiko Slovenijo zaradi kršitev pravice do zdravstvenega varstvaSpoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije,Več kot 135.000 posameznikov v Sloveniji nima dostopa do osebnega zdravnika, čakalne vrste za specialistične zdravstvene storitve pa pogosto trajajo tudi več tednov, messecev ali celo več let.Kljub plačevanju obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja smo prikrajšani za pravočasno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki nam jo zagotavljajo Ustava Republike Slovenije, Zakon o pacientovih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah ter mednarodne pogodbe, katerih podpisnica je Slovenija.To je nesprejemljivo! Pomanjkanje zdravnikov in predolge čakalne vrste ogrožajo naše zdravje, dostojanstvo in celo življenje. Država, Vlada RS in Ministrstvo za zdravje so dolžni zagotoviti učinkovit zdravstveni sistem, a svojih obveznosti ne izpolnjujejo.Zato v Gibanju OPS pripravljamo kolektivno tožbo zoper Republiko Slovenijo, Vlado RS in Ministrstvo za zdravje, s katero bomo zahtevali:Ugotovitev kršitve naših ustavnih in zakonskih pravic do zdravstvenega varstva. Odškodnino za materialno in nematerialno škodo, ki smo jo utrpeli zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev (npr. poslabšanje zdravja, stroški zasebnih storitev, trpljenje). Takojšnje ukrepanje države za odpravo pomanjkanja zdravnikov in skrajšanje čakalnih vrst.Kako se lahko pridružite?Vabimo vse prizadete državljane – tiste brez osebnega zdravnika, tiste, ki čakate na zdravstvene storitve, in vse, ki ste utrpeli škodo zaradi neustreznega zdravstvenega sistema –, da se pridružite kolektivni tožbi. Vaša udeležba je ključna, da skupaj dosežemo pravico in prisilimo odgovrne k ukrepanju ali pa naj takoj zapustijo vsa odgovorna mesta, ker očitno niso sposobni stvari urediti.Koraki za prijavo: Navedite svoje podatke: ime, priimek, naslov, kontakt (e-pošta ali telefon). Opišite svojo situacijo: Ali ste brez osebnega zdravnika? Od kdaj? Kako dolgo čakate na zdravstvene storitve (npr. specialistični pregled, operacija)? Kakšno škodo ste utrpeli (npr. poslabšanje zdravja, finančni stroški za zasebne storitve, duševne stiske)?Priložite dokaze, če jih imate (npr. potrdila o čakalnih dobah, zdravstvena dokumentacija, računi za zasebne storitve, izguba dohodka, če imate ali ste imeli registrirano gopodarsko dejavnost in ste zaradi bolezni in ne pravočasnega zdravljanja utrpeli izgube ali ste dejavnost celo zaprli). Pošljite te podatke napisane v PDF dokumentu na e-naslov: Gibanjeops2013@gmail.com ali na začasni poštni naslov: Gibanje OPS, Stara Vrhnika 116, 1360 Vrhnika.Zakaj je to pomembno?Kolektivna tožba, ki jo omogoča Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT), nam daje moč, da združimo glasove vseh prizadetih in zahtevamo odgovornost od tistih, ki so dopustili razpad javnega zdravstva. Vaša pravica do zdravstvenega varstva, zagotovljena v 51. členu Ustave RS, 5. in 7. členu Zakona o pacientovih pravicah ter 2., 3. in 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, je bila kršena. Skupaj lahko dosežemo pravico, odškodnino in spremembe, ki bodo vrnile dostojanstvo slovenskemu zdravstvu.Pomembne informacije: Sodelovanje v tožbi je prostovoljno, potrebno pa bo zbrati sredstva za plačilo odvetnika, morda več njih. Naredili bomo vse, da najdemo odvetnika ali več njih, ki bi nas zastopali pro-bono in bodo nagrajeni po tem, ko bo tožba dobljena in bodo s sodbo določene odškodnine. Stvar dogovora bo, koliko procentov od dobljene odškodnine bo vsak tožnik namenil odvetniku ali več njim. Sicer bodo po dobljeni tožbi stroški postopka naloženi v plačilo toženim strankam, se pa lahko zgodi, da se v tej pravni državi, ki ima še vedno probleme s pravičnostjo, lahko zgodi, da izgubimo tožbo in bo treba toženim strankam povrniti stroške postopka, zato bo treba pred vložitvijo tožbe koletivno zbrati več denarja, da se lahko povrne stroške sodnega postopka toženim strankam, če bomo tožbo izgubili kar bi bilo sicer nezaslišano dejanje sodišča. Več nas bo, večji problem bo krivično soditiVaši podatki bodo obravnavani zaupno in uporabljeni izključno za potrebe tožbe. Za dodatne informacije nas kontaktirajte na e. naslov: Gibanjeops2013@gmail.com ali na telefon 031 274 419. Pridružite se zdaj!Ne dovolimo, da nas odgovorni v državi še naprej ignorirajo. Pripeljimo jih pred sodišče. Skupaj bomo nastavili ogledalo odgovornim in zahtevali pravico za vse, ki trpimo zaradi razpadajočega zdravstvenega sistema. Prijavite se do 1. julija 2025 in bodite del spremembe!Z odločnostjo za pravico,Ladislav TrohaPredsednik Gibanja OPSp.s. Ta osnutek tožbe je nastal zaradi več pobud naših članic in članov ter tudi nekaterih ostalih, ki so ogorčeni zaradi nevzdržnega stanja v našem propadajočem javnem zdravstvenem sistemu. Ali se je smiselno v tej zavoženi državi iti izgubljati čas, energijo in tudi denar pa je drugo vprašanje. Ali nebi bilo bolj pametno odpraviti vzrok, ki je pripeljal do razsula tudi zdravstvenega sistema kar predlagamo TUKAJ pa boste povedali državljani. Če se vas bo združilo za skupinsko tožbo vsaj 100 bomo v to šli, če ne pač mi ne bomo prevzeli tega sprehanja v sodnih labirinitih.

Sat, 3. May 2025 at 12:23

367 ogledov

Razkrivanje prevare od leta 1988 do danes
Beseda ob iziduKnjiga Ugrabljena Slovenija je dokument, ki popisuje različne momente v slovenski in tuji zgodovini, ki so odločilno vplivali na podobo naše države.Afera JBTZ, COVID zarota, nastanek DEMOSA, ki je bil le navidezna opozicija partiji, razdelitev naroda na kučaniste in janšiste, izginotje preko 80 odstotkovarhivskega in dokumentarnega gradiva tajne politične policije UDBE, privatizacija Slovenije, podrobnosti o umoru Ivana Krambergerja in njegovem sodelovanju z UDBO ter afera Depala vas.V zadnjem delu se knjiga prevesi v pobudo za ukrepanje, z vizijo za Slovenijo 2030, Osvobodilnim programom narodne enotnosti in novo Temeljno družbeno pogodbo, s katero naj bi se uvedel nov družbeni red neposrednekarantanske vladavine ljudstva.Avtor v svojem delu ne kaže le nasprotovanja "javnemu mnenju", ki ga širijo glavna občila, pač pa predstavlja trdna tla dejstev, ki jih argumentira z osebno izkušnjo, saj je nekdanji pripadnik slovenske vojske.Njegovo delo nastavlja ogledalo maksimi, ki jo utelešajo glavna množična občila, in sicer, da večkrat ponovljena laž dobi status resnice. Te polresnice ali celo čiste laži se ljudem usedejo v podzavest, izobrazba pa ima pri odpornosti na ta proces komajda kaj vloge.V knjigi tudi izvemo, kdo iz cerkvenih logov je bil agent UDBE, izvemo, kdo naj bi ubil Ivana Krambergerja, izvemo, da so Smolnikarju, nekdanjemu službencu Morisa v zadevi Depala vas nekatere dokumente podtaknili, da bi ga kompromitirali.Afera Depala vas je imela daljnosežne posledice za slovensko politiko in družbo, saj je poglobila razdeljenost med levimi in desnimi političnimi silami. Tako je okrepila razkol med privrženci Janeza Janše in njegovimi nasprotniki. Janševi podporniki so dogodek videli kot politično zaroto, medtemko so nasprotniki obsojali njegovo domnevno zlorabo oblasti.V poglavju o Ivanu Krambergerju avtor zapiše, da ta priučeni dializni tehnik nikdar ni pokazal certifikata o svoji strokovni usposobljenosti. Gledena to, da je Ivan Kramberger napisal deset knjig, prvo z naslovom Trnova pot, pa je javnosti manj znano, da mu jo je napisal Srečko Lukovnjak, ki je bil v njegovem gostišču zaposlen kot natakar.Avtor v knjigi še razloži, da je bila divja privatizacija predhodnica kasnejšega uradnega procesa, ki se je začel z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij konec leta 1992. Kritiki tega zgodnjega obdobja poudarjajo, da je omogočila koncentracijo premoženja v rokah peščice posameznikov, kar je kasneje vodilo v nastanek tajkunov.Ladislav Troha ni del klike levih ali desnih, a se zaveda, da iluminati odpro svoje karte samo na štiri oči, medtem ko v javnosti igrajo vloge, s katerimi ljudem zlezejo pod kožo. Včasih igrajo pogumne heroje, ki žanjejo občudovanje, včasih pa inteligentne politike, ki jih zanima samo javno dobro.S knjigo bo morda komu stopil na žulj, nekateri ga zaradi njegovega pisanja utegnjeno celo psihiatrizirati. Ob tem se spomnim na misli iz Protokolov sionskih modrecev, ki sicer demonizirajo nejude: »Drhal je navajenaubogati samo nas, ki jo tudi plačamo za poslušnost in ubogljivost.Zakone bomo zvili v protislovna tolmačenja, javno mnenje pa moramo zbegati s protislovnimi stališči z vseh strani, da bi ga dobili v svoje roke. Tako ljudje o političnih zadevah ne bodo imeli nikakršnega mnenja.« Navajanje na politično apatijo je zakulisna igrica naših politikov, toda pisanje Ladislava Trohe je vse prej kot to.univ.dipl.novinarka Saša BešterDo e knjige in nakupa po znižani prednaročniški ceni dostopate TUKAJ

Mon, 7. Apr 2025 at 10:02

767 ogledov

Jankoviću zastaralo pol milijona € davčnega dolga. Sprenevedanje KPK in FURS - ŠKANDAL
POZOR, POZOR!18. oktobra 2024, torej skoraj pred pol leta je predsednik Gibanja OPS podal prijavo na KPK zaradi suma korupcije s strani znanih storilcev na FURS(To so zaposleni v tem državnem organu, ki so izvajali izvržbo zoper g. Jureta Jankovića in 5 let niso naredili nič, da bi pol milijonski dolg izterjali, kljub temu, da so mu premoženje plombirali).KPK je rabila skoraj pol leta, da je danes 4.04. 2025 poslala to skrpucalo, da prijave ne bo obravnavala in ne bo naredila nič.Kljub temu, da je prijavitelja 18. 10. 2024 obvestila, da bodo mojo prijavo suma korupcije obravnavali skladno z zakonom.Danes pa tole:Ja BRAVO, je treba še kaj dodatno pojasnjevati? Komentirati?Vam je kaj bolj jasno zdaj kaj mi to plačujemo, da nam sipajo tone peska v oči z nenehnim čvekanjem kako se borijo zoper korupcujo. Seveda, po potrebi odvisno kdo je vpleten.Nam gre na bruhanje, kako se pa vi počutite? Napišite v komentar.Pa še tega dopisa sploh nebi bilo, če nebi prejšnji četrtek g. Troha klical te parazite državnega proračuna na KPK in zahteval, da ga pisno obvestijo kaj so v pol leta naredili in v kakšni fazi je preiskava.Deli, da se bo vedelo zakaj je nujno tudi KPK ukiniti, kar smo seveda v novi Temeljni družbeni pogodbi zapisati, enako Varuha oblastniških privilegijev in Zagovornika načela (ne)enakosti.Vso to tovorišijsko druščino, zaščitnike državnega kriminala, bomo ukinili pa še za nazaj bodo morali stroške plačati, ki so nam jih povzročili. Fuj, banda ferdamana. Ni lepših besed zanje, se oproščamo za ta besednjak, ampak kar je preveč je pa preveč.Rešitev je samo ena.Tukaj piše!Ekipa OPSP.s.Tudi ti dve službi na FURS sta dobili dopis. Čakamo na odgovor:Odgovor FURSOdgovor na pamflet FURS:Čakamo odgovor FURS. Ekipa OPS

Zadnji komentarji

vapanaki vapanaki :

26.5.2025 16:16

PANDEMIČNI SPORAZUM I PAKET ZA PRIHODNOST SZO/OZN je uspelo prepričati predstavnike držav, da so podpisali dva nevarna sporazuma. To sta Sporazum o pandemiji in Pakt za prihodnost. Pakt za prihodnost OZN velja za vse krize, ne le za pandemije. Lahko so podnebne, socialne, migrantne ali kakšne druge. Podpisano je bilo pred 8 meseci. Bilo je nekaj proti in 15 se jih je vzdržalo. Od 194 držav bi jih moralo 98 glasovati proti, da bi ga zavrnili. Ampak to se ni zgodilo. Kar zadeva sporazum o pandemiji, je bilo za njegov sprejem dovolj 83 glasov, zanj pa je glasovalo 124 držav. Torej je bilo sprejeto z veliko večino. Vendar se je 46 držav vzdržalo glasovanja - med njimi ZDA, Rusija, Izrael, Iran, Slovaška, Poljska, Afganistan, Jemen itd. Neodločenih je bilo tudi 11, a nihče se ni glasno izrekel proti sporazumu. Čeprav je Pakt za prihodnost bolj celovit in zato nevarnejši, večina kritikov že leta napada sporazum o pandemiji, zato je ustanovitev Pakta za prihodnost ostala neopažena in zlahka sprejeta. Tukaj je bila storjena velika strateška napaka, vendar obstajajo razlogi, zakaj se ljudje še posebej negativno odzivajo na sporazum o pandemiji. Preden se je ta zgodba začela, je bil namreč izveden na hitro revidiran Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR) in vse spremembe so bile vključene v sporazum o pandemiji. Ena najpomembnejših novosti je, da bo v prihodnje generalni sekretar SZO lahko razglasil katero koli zdravstveno krizo in določil ukrepe za odziv nanjo. Če se spomnite, je bilo leta 2020 enako, čeprav takrat tega pravnega okvira niso imeli. Skoraj nihče si ni upal nasprotovati odločitvam SZO. Druga nevarnost je, da lahko generalni sekretar SZO zahteva uporabo ukrepov, tudi če obstaja le potencialna nevarnost za zdravje ljudi - če oceni, da bi ga bilo mogoče razviti. Posebej problematično je, da sta oba sporazuma zavezujoča, tako da bi bila vsaka država podpisnica dolžna izvesti ukrepe, ki jih predpisuje SZO/OZN, v primeru nastanka nove krize. Seveda po postopku ratifikacije. In lahko bi trajalo 1-2 leti. Po tem se od vsake članice ZN/SZO pričakuje, da bo upoštevala določbe ustreznih pogodb, ne glede na to, ali je zanje glasovala ali ne. Če nekomu ni všeč, se lahko vedno odloči, da zapusti SZO/OZN. Še ena stvar velja posebej za teoretike zarote in druge ljudi, ki nasprotujejo uradni pripovedi SZO. S podpisom te pogodbe so se države zavezale k boju proti tako imenovanim dezinformacijam v medijih in na spletu. Natančneje, proti vsem informacijam, ki jih SZO ne blagoslovi. Te neželene informacije se imenujejo INFODEMIJ in znano je, da so bila že vložena precejšnja sredstva v prepoznavanje in onemogočanje profilov, posameznikov in raziskovalnih centrov, ki so v nasprotju z uradno pripovedjo SZO. Ta točka je bila vključena tudi v Pakt za prihodnost – PO GLASOVANJU. Zločin v akciji. Kaj pa zdaj? Zdi se, da potrebujejo le še eno dobro plandemijo, da nas spet zvezajo z enim kot zadnjič. Ampak to je pravzaprav njihov največji problem. Večkrat so poskusili s ptičjo gripo, opičjimi kozami itd., vendar so bili odzivi ljudi ničelni, zato so obupali. Vsi ti zakoni, sporazumi, pogodbe in predpisi ne bodo pomenili popolnoma nič, če ne bodo prišli do neke nove korone, ki bo večini ljudi vzela sapo. Če tega nimajo, nimajo ničesar. Če pa udarijo z novo zgodbo o vampirjih in ljudem vsadijo strah v kosti, lahko zaprejo svet tudi brez sporazuma o pandemiji in pakta o prihodnosti..
vapanaki vapanaki :

22.5.2025 13:36

ALARMANTNO: Sprejet je bil novi pandemični sporazum SZO - GLOBALNI NAPAD NA NAŠE PRAVICE IN ZDRAVJE! Na skupščini Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ZA glasovalo 124 držav, 11 pa se jih je vzdržalo. ZDA niso več članica SZO, vendar tega nevarnega dokumenta niso jasno obsodile. To ni boj proti bolezni - to je boj za DENAR, MOČ in NADZOR. James Roguski v šokantnem intervjuju razkriva pravo ozadje "pandemične pogodbe": To je koruptiven poslovni načrt, ki preusmerja milijarde dolarjev iz javnih proračunov v roke velikih farmacevtskih podjetij in svetovnih birokratov. SZO postane osrednji kanal za financiranje proizvodnje cepiv, testov PCR in "opreme za pandemije" s ciljem vzpostavitve trajne pandemične infrastrukture. To ni zdravstvo - to je NAČRT ZA TRAJNO KRIZO! Iskanje novih patogenov bo financirano za ohranjanje strahu, sprožanje "pandemij" in upravičevanje nenehnega cepljenja ter omejevanja svoboščin. Vlade so krive za pretekle ukrepe - zaprtja, cenzuro, segregacijo - in zdaj si želijo umiti roke za to tako, da nadzor predajo SZO. Ampak SZO ima samo priporočila - prave odločitve sprejemajo naše vlade! Ne nasedajmo več! 1. junija 2024 so bile sprejete spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR), ki so SZO dale še večji vpliv. Države imajo čas do 19. julija 2025, da jih zavrnejo - vendar se mora glas dvigniti zdaj. To je model globalnega fašizma - zavezništvo politikov, korporacij in "filantropskih" fundacij proti interesom ljudi. Cenzura, nadzor, biološki poskusi, vse pod krinko "skrbi za zdravje". Roguski jasno pove: To je bila biološka vojna, democid. Ljudem so odrekali zdravila, ubijali so jih bolnišnični protokoli, medtem ko so ustvarjalci te lažne krize bogateli. Ne smemo molčati. To je trenutek, ko se moramo odločiti: ŽIVLJENJE IN SVOBODA ALI STRAH IN SUŽENJSTVO..
Tomaž Štamcar :

20.5.2025 16:06

SATANISTI 666 IN LEGALIZACIJA PEDOFILIJE --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Razvpita ameriška pedofilska učiteljica Mary Kay Letourneau je rodila otroke svojega 12 letnega spolno zlorabljenega učenca in se je celo poročila z njim. Zgodbo so medijsko razbobnali kot ljubezensko afero, kazenska enakost z moškimi pedofili je več kot očitna. Naj bo še tako privlačna in spolna fantazija je v resnici zločinka. Ženske so večinoma "nesrečno" poročene, da lahko svojo spolno nebrzdanost in odgovornost lažje izvozijo. Moža pred tem odslovijo od seksa, ki je v resnici dolžnost. Datum njene smrti in starost skrivata iluminati kode 13! in 666! kar je dokaz, da porast spolnih napadov učiteljic na mladoletne učence (stotine primerov!) organizirajo satanisti 666. V srednji šoli sem bil leta 1976 (13!) tudi jaz žrtev spolne razuzdanke, ki se je pred fantovskim razredom hotela pogovarjati o seksu. Mislim, da tudi to ni bilo naključje. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Iz Wikipedije, proste enciklopedije Mary Kay Letourneau, Rojena kot Mary Katherine Schmitz 30. januar 1962 Tustin, Kalifornija, Združene države Amerike Umrla 6. julija 2020 (starost 58) (v ponedeljek) --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 13! datum 6. julij...(6+7=13!) starost 58...(5+8 =13!) 666! datum ponedeljek 6.7.2020...(1+6+7+2+0+2+0 =18 kar je 3x6 torej 666!) --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- BIBLIJA: "Število 13 je v Svetem pismu simbol upora in nezakonitosti. Nimrod mogočni lovec, ki je bil "pred Gospodom" (kar pomeni, da je poskušal prevzeti mesto Boga, Geneza 10:9), je bil 13. generacija v Hamovi liniji (Ham je bil eden od treh Noetovih sinov, ki so preživeli potop). 13 predstavlja vse VLADE, ki so jih ustvarili ljudje in jih je navdihnil Satan, v odkritem uporu proti Večnemu (proti edinemu Bogu stvarniku!)." - Bivši Janez Janša, trenutni Robert Golob in trenutni državni zbor so vsi nastali s 13! Kovid odloki-ukrepi izdaJJalca so državni udar njegovih gospodarjev globalistov-satanistov! --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- WIKIPEDIA CIA13: Mary Kay Letourneau https://en.wikipedia.org/wiki/Mary_Kay_Letourneau

Prijatelji

Dajana  BabičViktor Moravec

NAJBOLJ OBISKANO

Predlog NOVEGA Zakona o RTV Slovenija