Ta dopis, ki ga odprete v tej povezavi smo poslali dne, 25.10. 2019 v ZUDV Dornava, smo posredovali odgovrnim institucijam države in osrednjim medijem, dne 3.11.2019:

Združenje v Gibanju OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije
Stara Vrhnika 116
1360 Vrhnika
e-naslova: info@gibanje-ops.com, gibanjeops2013@gmail.com

Telefon: 031 274 419
www.gibanje-ops.com

Spoštovani!

Smo v Sloveniji priče getoizaciji naših ljudi s posebnimi potrebami, eni najranljivejših skupin z namenom izvajanja suženjskega dela za pridobitništvo lastnikov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov?

Sprašujemo odgovorne na katere naslavljamo to elektronsko pošto ter medijem, stanovskim organizacijam in posameznikom, kaj drugega je suženjsko delo, če ni to delo za "tekočim" trakom pod pretvezo prostovoljnosti za plačilo od 5 do 110 € mesečne nagrade za "požrtvovalnost", naprimer 4-5 urnega dela na dan - zlaganja in pakiranja žebljev v škatle. Ko nekateri taka dolgočasna in utrujajoča dela v prisilni drži delajo že 30 let. Začeli pa so že, ko so bili še mladoletni. So to roboti, ki nadomeščajo resnične robote - stroje, ki v razvitem svetu počnejo taka enolična dela, a so dražja delovna sila kot so v Sloveniji ljudje s posebnimi potrebami. Saj je nakup robotov drag, vzdrževanje pa dražje kot pri nas cena žive delovne sile v nekaterih Varstveno delovnih centrih po državi. 

25. julija letos je Varuh za človekove pravice RS je nenapovedano obiskal ZUDV Dornava in ugotovil med drugim tole: »Koncentracija je na nekaterih mestih pretirana in že meji na getoizacijo,« 

je poudaril Svetina in zato znova pozval vlado ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da uresniči zgodbo deinstitucionalizacije. 

Vir: http://www.varuh-rs.si/

Mi pa smo ugotovili, da je očitno ta getoizacija, ki ni na meji ampak je dejstvo, načrtna in kontinuirana za to, da se ljudi s posebnimi potrebami, ki po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih veljajo kot nezmožni za pridobitno delo namenjena izkoriščanju za pridobitništvo drugih. Torej ti ljudje še kako izvajajo pridobitna dela, a ne zase, temveč za lastnike gospodarskih družb in za samostojne podjetnike, ki zanje izvajajo razna dolgočasna, nekreativna in mukotrpna dela z ponavljajočimi se istimi gibi in to tudi 5 ur na dan, ker tako po razlagi vodji Varstveno delovnih centrov od njih zahteva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. Kdo torej najema ceneno delovno silo, da si zmanjšuje stroške dela na minimum in kdo ima od tega koristi? Morda naši rojaki s posebnimi potrebami, ki bi morali v teh centrih doživljati vsako dnevno krepitev svojih oslabelih in hendikepiranih teles in razvijati svoje delovne in umske potenciale, da bi se lahko integrirali v našo družbo in se razvijali v koristne aktivne državljane s čim manj odvisnosti od drugih? 

USTAVA RS

52. člen

(pravice invalidov)

Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo.

Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi.

Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.
"Evropska konvencija o človekovih pravicah zagotavlja varstvo pred vsemi oblikami prisilnega dela: suženjstvo ali podložnost ter prisilno ali obvezno delo. Ustava RS v 49. členu izrecno omenja le prisilno delo. Vendar je glede na obveznosti iz navedenih mednarodnih aktov in iz splošne opredelitve pravice kot pravice do svobode dela nedvomno, da je tudi z Ustavo zagotovljeno varstvo zoper katerokoli obliko prisilnega (»nesvobodnega«) dela." (VIR: Komentar ustave RS)

Kdo pod krinko prostovoljnosti, v resnici pa jim razlagajo vodje centrov, da tako delo zahteva od njih ministrstvo, sili ljudi s posebnimi potrebami v prej opisana monotona, enolična dela za plačilo, ki glede na njihove telesne prizadetosti, ni niti omembe vredno, ker je ponižujoče in sramotno? (Od 5 do 110 € na mesec)

"Komisija in ESČP sta se v svojih odločitvah sklicevali na opredelitev iz Konvencij MOD št. 29 in 105 (slednjo je Slovenija ratificirala leta 1997). Po Konvenciji MOD št. 29 je prisilno ali obvezno delo »vsako delo ali storitev, ki zahteva od posameznika opravljanje dela, za katero se le-ta ni prostovoljno odločil." Vir: Komentar Ustave RS

So bili v teh centrih javni razpisi, da bi si ljudje, odvisni od drugih, sami izbrali vsak dan jim dodeljeno delo in so imeli oz. imajo resnično možnost izbire, da taka njim na srednji in dolgi rok škodljiva dela, ne opravljajo? Kaj naredi večina, ko pride prevoz pred centre in se morajo vkrcati v vozila tudi tisti, ki v delavnicah potem sploh ne delajo, ker ne morejo a morajo biti tam, da se ni treba osebju z njimi ukvarjati v centrih ampak je to potem prepuščeno mentorjem v delavnicah VDC-jev? Povesijo glave in gredo v vozila. Na veliko in malo potrebo pa v delavnicah velikokrat tistim na vozičkih pomagajo kar sotrpini, ki so tega zmožni. Saj se mentorji ukvarjajo z dodeljevanjem dela in kontrolo, da je vsako delo pravilno izvedeno.   

»Z obiski želimo opozoriti institucije, ki jih obiščemo, na morebitne sume kršenja človekovih pravic, po drugi strani pa jih želimo na tak način tudi okrepiti in podpreti pri njihovem delu,« je povedal.

To je še povedal novi varuh g. Svetina po nenapovedanem obisku v Dornavi, ki ga niso peljali v delavnice VDC-ja Dornava, saj so takrat imeli kolektivni dopust. Očitno pa ni vprašal, kako poteka pridobitno delo za druge s strani ljudi s posebnimi potrebami, ki so po zakonu nesposobni za kakršno koli pridobitno delo. Bo urgentno zaradi kršenja človekovih pravic ukrepal sedaj, ko bo dobil na svoj naslov tole pismo? Da si nalijemo čiste vode, gospod Svetina oz. njegovi sodelavci so bili prav letos s strani ene osebe, ki dela taka dela že 30 let obveščeni pa ukrepov ni. 

Kazenski zakonik RS
Spravljanje v suženjsko razmerje
112. člen
(neuradno prečiščeno besedilo)
(1)Kdor s kršitvijo pravil mednarodnega prava spravi drugega v suženjsko ali njemu podobno razmerje ali ga ima v takem razmerju, kupi, proda, izroči drugi osebi ali posreduje pri nakupu, prodaji ali izročitvi take osebe ali ščuva drugega, naj proda svojo svobodo ali svobodo osebe, ki jo preživlja ali zanjo skrbi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(2)Kdor prevaža osebe v suženjskem ali njemu podobnem razmerju iz ene države v drugo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(3)Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena  proti mladoletniku, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

To pisanje naslavljamo tudi na Policijo RS in na Specializirano državno tožilstvo RS, da bodo proučili kaj se dogaja in ali je morebiti, glede na dogajanje, kršen kazenski zakonik. Dolžnost vsakogar v tej državi je, da o sumu, da je nekdo storil kaznivo dejanje, o tem obvesti pristojne organe in prav to počnemo. 

Sprašujemo pa tudi vse ostale pristojne zgoraj naslovljene ali so za to kar se dogaja mnogim ljudem  s posebnimi potrebami vedeli, in, če so, zakaj niso ukrepali? Pa tudi ali nameravajo ukrepati v smer, da se taka pridobitna dejavnost z brutalnim izkoriščanjem hendikepiranih ljudi, ki jo izvajajo v korist drugih sebi pa v škodo, takoj prekine, da se jim že opravljeno delo poplača pošteno za nazaj in kdo bo za tako grobo izkoriščanje prevzel materialno in kazensko odgovornost. 

Odgovore pričakujemo v roku 8 dni, če jih ne bo bomo prisiljeni o tem kar se dogaja v teh slovenskih GETIH za ljudi s posebnimi potrebami, obvestiti vse pristojne institucije v Evropi in v Svetu. Od reakcij vas pristojnih pa je odvisno tudi ali bomo zoper RS vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice in temeljne svoboščine. 

Hvala za takojšnje ukrepanje, da se takoj ustavi v nebo vpijoče izkoriščanje teh ljudi in za sodelovanje ter vse dobro želimo!

Ladislav Troha, začasni predsednik Gibanja OPS

p.s.
Za vse, ki boste še naprej tiščali glave v pesek ali pa boste razmišljali kako nas, ki razkrivamo to še eno sramoto, pribiti na križ pa samo opozorilo. Morda se prav vi ali vaša ljubljena oseba v prihodnosti znajde na invalidskem vozičku pa se boste morda takrat spomnili, da bi bilo dobro sistemsko dobro poskrbeti za vse tako ali drugače hendikepirane ljudi. Kako dobre medčloveške odnose ima posamična država, družba ali narod se vidi po tem, kako zdravi ljudje na položajih, ki imajo možnost odločanja, poskrbijo za najbolj ranljive skupine in kakšen odnos imamo vsi ostali do ranljivih skupin v naši družbi. 

če ste dobili to elektronsko sporočilo, vas prosimo, da ga pošljete vse, ki mislite, da bi lahko kaj storili.

Danes, 6.11.2019 smo prejeli odgovor iz Državnega zbora Republike Slovenije:

Ostali odgovori sledijo??? KAJ PA UKREPI, da se TAKOJ preneha brutalno izkoriščanje ljudi s posebnii potrebami?

Ekipa OPS

Po urgenci konec meseca decembra 2019 se ni zgodilo do 13. marca nič. Problematiko bi morale obravnavati dve komisiji, a se sprenevedajo.