Deseto novo duhovno spoznanje, I. del
Nastanek višje ravni zavedanja
Ekipa OPS
Duhovnost in okultna znanja

Petek, 1. April 2011 ob 20:26

Odpri galerijo

Vsa doslej obravnavana spoznanja opisujejo resničnost človekovega duhovnega razvoja, tako osebnega kot tudi skupnega, udejanjanje teh spoznanj oz. življenje po njih in izpolnjevanje usode, ki nam je namenjena, pa zahteva globlje razumevanje duhovnega procesa.

Slednje je zajeto v tem zadnjem, desetem spoznanju, ki naj bi pokazalo resničnost duhovnega zemeljskega preoblikovanja, vendar ne le z vidika zemeljske razsežnosti, ampak tudi z vidika razsežnosti življenja po življenju.

S pomočjo duhovnega spoznanja o ohranjanju vizije lahko globlje razumemo, zakaj je treba združevati te razsežnosti, in zakaj morajo današnji ljudje izgubiti svoj zgodovinski smisel. Ko bomo takšno razumevanje naposled lahko vnesli tako v svojo kot tudi občo kulturo, bo nedvomno prineslo želene rezultate.

Presek človekove duhovne zgodovine.

Naš nastanek. Vse, kar predstavlja naš planet, se je začelo tedaj, ko je eksplodirala prva snov in se oblikovala v zvezde, ki so nato živele in umirale. Bruhale so najraznovrstnejše prvine, ki so nazadnje oblikovale naš planet. V nastalem zemeljskem okolju so se te prvine združevale v čedalje kompleksnejše snovi, dokler niso preskočile v organsko življenje, ki se je kot po kakem večjem načrtu razvijalo v širše organizacije in zavest.

Mnogocelični organizmi so se razvili v ribe, te pa naprej v dvoživke, ki so se nato razvile v plazilce in ptice ter naposled v sesalce. Kot bo to razumljivo malo kasneje, je del vsake od duš v tako imenovanem onstranstvu oz. v razsežnosti življenja po življenju pravzaprav del vsega človeštva, ki je doživelo ves ta dolgi proces evolucije.

Človekovi predniki so tako plavali kot ribe, se kot dvoživke splazili na kopno in se borili za preživetje kot plazilci, ptiči in sesalci. Borili so se na vsakem koraku dokler nazadnje niso prevzeli človeško obliko – vse to z neko povsem določeno namero. To dejstvo pojasnjuje tudi pomen in vlogo živali v horoskopu, vzhodnjaškem ali zahodnjaškem.

Človekovi predniki so torej dobro vedeli, da se bodo v valovih naslednjih rodov rojevali v fizično razsežnost in se trudili prebuditi, združiti ter razviti, ne glede na duhovno kulturo, ki obstaja v razsežnosti življenja po življenju. Vedeli so, da bo potovanje dolgo in tudi mučno.

Ko bodo začeli doživljati intuitivne prebliske, bodo zaznali strah osamljenosti in ločenosti, vendar ne bodo potonili nazaj v spanje. Premagovali bodo strah in se opirali na nejasno intuitivno védenje, da v vesolju niso sami, in da so duhovna bitja, ki so s povsem določeno duhovno namero naselila ta planet.

Postopni razvoj. Naši predniki so sledili delujoči sili evolucije in gravitirali v čedalje večje in prepletenejše družbene skupine, se razvijali v najrazličnejše poklice, premagovali potrebo, da bi porazili  in osvajali drug drugega, dokler nazadnje niso vzpostavili demokratičen proces, v katerem so lahko uveljavili svoje zamisli, jih združevali in razvili v boljše resnice.

Postopoma so zaznali varnost v sebi, saj so napredovali od izraza božanstva v obliki nadnaravnih bogov do božanstva, ki je zajeto v edinem Bogu Očetu in je nekje zunaj njih, ter v dokončni izraz Svetega Duha v njih samih. Intuitivno so zaznali in zapisali sveta besedila ter pridobili simbolne izraze za prihodnost in odnos z edinim božanstvom.

Vidci Vzhoda in Zahoda so dognali in pojasnili, da je Sveti Duh zmeraj navzoč in dostopen, in da hrepeni po človekovi sposobnosti, da se duhovno odpre in s tem odstrani ovire, ki mu preprečujejo popoln stik z njim.

Želja naših prednikov po združevanju in družbeni skupnosti se je sčasoma okrepila, saj so zaznali  globljo povezanost z ljudmi, ki so živeli na istem zemljepisnem ozemlju. Človeštvo se je začelo združevati v politične narode in naposled v države, da so lahko bolje zagovarjali svoje poglede.

Temu pomembnemu odkritju je nato sledil pravi izbruh proizvodnje in trgovine. Osnovali so znanstveno metodo, ki je nato spodbudila mnoga odkritja, vse to pa je nato omogočilo začetek gospodarskega razvoja in širjenja posvetnosti, zajetih v pojavu, ki so ga imenovali industrijska revolucija.

Razvili so omrežja mednarodnih gospodarskih odnosov, nato pa se prebujali naprej in se naposled spomnili svoje resnične duhovne narave. Nova duhovna spoznanja, ki že sedaj nezadržno prežemajo človeško zavest, bodo omogočila razviti novo, veliko bolj razsvetljeno gospodarstvo, ki bo združljivo z Zemljo.

Naposled bodo ta spoznanja premagala tudi poslednjo zastrašujočo polarizacijo nasprotnih si sil in prinesla na ta planet povsem drugačen duhovni pogled na svet.

Nastanek višje ravni zavedanja.

Prevlada rutine.  V pradavnini so prvi ljudje – človečnjaki s tedanjo ravnjo svojega zavedanja živeli v tesni povezavi z ritmi in znamenji naravnega sveta, katerim pa so se zgolj nagonsko odzivali. Njihovi vsakodnevni opravki so zajemali iskanje hrane in druženje znotraj skupine.

Moč je bila v rokah najmočnejšega posameznika, ki so se mu morali podrejati, znotraj te hierarhije pa je vsak brez posebnega razmisleka sprejel svoje mesto. Z enako naravno ravnodušnostjo so sprejemali tudi vse svoje nenehne življenjske tragedije in težave.

Miniti je moralo na tisoče let preden so se nekateri posamezniki naveličali rutine, ki so jo prepoznali pred sabo. Ko jim je otrok umrl na rokah, se je njihova zavest razširila in začeli so se spraševati, zakaj. Pričeli so tuhtati, kako bi se bilo mogoče takim stvarem izogniti. Začeli so se ozaveščati – spoznavati, da so tukaj in sedaj, in da so živi.

Zmogli so se korak za korakom odmakniti od samodejnega odzivanja naravnim potrebam in pokukati  v širši smisel svojega obstoja. Vedeli so, da se življenje vrti v ciklih sonca in lune ter letnih časov, smrti njihovih bližnjih pa so jim govorile, da ima življenje tudi svoj konec. Zato se jim je pričelo odpirati vprašanje: Kaj je smisel življenja?

Tako so nekateri začeli zaznavati tudi svojo rojstno vizijo, po kateri so v zemeljske razsežnosti prihajali s posebno nalogo, in sicer da spodbudijo prvo duhovno prebujanje človeštva. Pred svojim rojstvom so se zavedali, da se človeštvo vkrcava na dolgo potovanje, ki so ga lahko videli.

Vedeli so tudi, da si ga bo moralo zaslužiti, rod za rodom. Ko pa so ozavestili cilj svoje usode, so s tem izgubili tudi prvotni mir svojega nezavedanja. Navdušenju in spoznanju, da so živi, sta se tako pridružila strah in negotovost, kajti še niso vedeli zakaj.

Poglavitni življenjski motivi. Dolgo človeško zgodovino tako ženeta dve temeljni pobudi. Po eni strani moramo premagovati svoj strah s pomočjo intuicije in miselnih podob, da gre v našem življenju za dosego nekega cilja, za razvoj civilizacije v pozitivni smeri, ki ga lahko spodbujamo le kot pogumni in modri posamezniki.

Moč teh občutkov nas opominja, da pravzaprav nismo sami, čeprav se življenje zdi še tako negotovo in nesmiselno, ter da pod skrivnostjo našega obstoja tičita pravi pomen in smisel našega življenja. Po drugi strani pa smo pogosto plen nasprotne pobude – nagona, da bi se zaščitili pred svojim strahom, saj ne moremo prepoznati smisla.

Tako se prepuščamo tesnobi ločenosti in zapuščenosti. Strah nas sili v prestrašeno samozaščito, ko se borimo, da bi obdržali svoje položaje moči, si medsebojno krademo energijo in se upiramo spremembam ter razvoju, ne glede na nove, veliko boljše podatke in informacije od teh, ki so nam pri roki.

Prebujanje se je nadaljevalo, tisočletja so minevala in ljudje so se postopoma združevali v čedalje večje skupine. Sledili so svojemu gonu pa identifikaciji z več ljudmi, po oblikovanju prepletenejših družbenih razmerij in organizacij. Ta gon izvira v nejasnem intuitivnem védenju, znanem samo v razsežnosti življenja po življenju, da je človeška usoda na zemlji čedalje tesnejše združevanje.

Takratni ljudje so začeli delovati v skladu z njim in so ugotovili, da lahko razvojno presežejo svoje tedanje nomadsko življenje, opustijo lov in nabiranje zemeljskih plodov ter začnejo gojiti in pridelovati rastline, pa tudi udomačevati in rediti živali, ko so živele v njihovi okolici in so jim zagotavljale beljakovinsko prehrano.

Delovali so na podlagi podob svetovne vizije, ki so tičale globoko v njihovem nezavednem in so jih arhetipsko gnale naprej. Zaznali so premik, ki je bil eden od najpomembnejših sprememb v človeški zgodovini, saj je omogočil preskok dotedanjega nomadskega tavanja k določeni stalnosti – ustanavljanju večjih kmečkih naselij.

Prvi duhovni prebliski. Kmečke skupnosti so se razvijale in širile. Presežki hrane so spodbudili trgovino in omogočili človeštvu, da se je razdelilo v prve poklicne skupine: pastirje, zidarje in tkalce, nato trgovce, kovače in vojake. Kmalu nato so izumili pisavo in računanje. Muhasta narava in življenjski izzivi pa so nenehno mučili zavest zgodnjega človeštva, v zraku je stalno lebdelo neizgovorjeno vprašanje: zakaj smo živi?

Redki posamezniki so se trudili razumeti duhovno resničnost na višji ravni. Doumeli so, da so v zemeljsko razsežnost prišli z enim samim ciljem: želeli so povečati človeško zavedanje božanskega vira. Vendar so bili njihovi prvi intuitivni prebliski božanskega megleni in nepopolni, saj so se pojavljali v obliki mnogoboštva.

Človeštvo je začelo priznavati množico krutih in zahtevnih božanstev, bogov, ki so bivali nekje zunaj in so vladali vremenu, letnim časom ter pridelku. Zato so jih skušali pomirjati z različnimi obredi, rituali in žrtvovanjem.

Tisoče let so se številne kmečke skupnosti tako združevale v obsežne civilizacije Mezopotamije, Egipta, Krete, doline Inda in severne Kitajske, sleherna v svojo različico naravnih in živalskih božanstev. Toda ti bogovi niso mogli tešiti tesnobe ljudi. Celi rodovi duš so prihajali v zemeljsko razsežnost s sporočilom, naj se človeštvo razvija na podlagi izmenjavanja in primerjanja znanja.

Ko pa so ti rodovi zaživeli v človeški obliki, so podlegali svojemu strahu in so svojo intuicijo izkrivili v nezavedno potrebo po osvajanju, vladanju in nasilnem vsiljevanju svojega življenjskega sloga.

Tako se je začelo dolgo obdobje cesarstev in tiranov, v katerem so se drug za drugim pojavljali veliki vodje, ki so združevali moč svojega naroda in osvajali nova ozemlja, trdno prepričani, da mora človeštvo prevzeti pobude njihove kulture.  Pa vendar so bili mnogi tudi premagani in potisnjeni v sužnost večje in močnejše civilizacije.

Tisoče let so različna cesarstva vznikala v zavesti človeštva, širila so svoje zamisli, za nekaj časa zavladala s svojo učinkovitejšo resničnostjo, gospodarskimi  načrti in vojnimi tehnologijami, nato pa so podlegla močnejši in bolje organizirani viziji. Tako so se počasi in postopno porajale mnoge nove zamisli, stare pa so izginjale.

Različni religijski nazori. V tem počasnem in krvavem procesu so si tudi ključne resnice iz razsežnosti življenja po življenju postopno utirale pot v zemeljsko razsežnost. Ena od najpomembnejših – nova podoba medsebojnega delovanja – ki se je začela pojavljati širom po planetu, je naposled našla jasen izraz v filozofiji starih Grkov.

Čeprav se je izmenjavanje zamisli in sporazumevanje med ljudmi kljub temu še velikokrat izrodilo v negotovo bitko za moč, se je vendarle začel močneje uveljavljati proces, ki je spodbujal razvoj človeške resničnosti na besedni  in ne več na telesni  ravni. Hkrati se je začela širiti zamisel, ki ji je bilo namenjeno, da bo povsem spremenila človeško razumevanje duhovne resničnosti.

Pojavila se je v zgodovinskih zapisih majhnega plemena na Srednjem vzhodu. Nekateri posamezniki, ki so se rodili v judovski kulturi, so pred svojim rojstvom vedeli, da je bil tedanji opis božanskega vira, ki so intuitivno zaznavali, napačen in izkrivljen. Zamisel mnogoboštva je bila samo razdrobljena slika neke večje celote, saj so spoznali, da obstaja samo eden Bog.

Torej samo Bog, ki je bil po njihovem mnenju sicer še vedno zelo zahteven, grozeč in patriarhalen – še vedno je bival nekje zunaj človeštva – toda prvič je bil prepoznan tudi kot oseben in odziven ter edini stvarnik vsega človeštva.

Intuitivno zaznavanje enega samega božanskega vira se je širilo in jasnilo v civilizacijah vsega sveta. Hinduizem in budizem pa tudi druga vzhodna verstva, so na Kitajskem in v Indiji, ki sta prednjačili v tehnologiji, trgovini in družbenem razvoju, pomikali Vzhod h kontemplativnemu (globokemu in pobožnemu) žarišču.

Pobudniki teh verstev so intuitivno zaznavali, da je Bog več kot samo osebnost, da je mogočna sila, in da ga je mogoče povsem doseči le v razsvetljenem izkustvu. Vzhodna verstva so manj spoštovala zakone in obrede, ki naj bi ugajali Bogu; bolj so iskala notranjo povezavo z njim, spodbujala so premik zavesti, zavestno odpiranje in varnosti, ki sta ves čas dosegljivi.

Tako so se pojavili tudi tako imenovani gnostiki (dobri poznavalci krščanske religije), ki so rotili Cerkev, naj se popolnoma osredotoči na notranje transformativno izkustvo in naj navaja Kristusovo življenje le za zgled, kaj lahko doseže sleherni človek. To je povzročilo, da se Cerkev sesedla od strahu, saj so njeni voditelji zaslutili,  da bi s tem lahko izgubili nadzor.

Zato so oblikovali nauk, ki je temeljil na mogočni hierarhiji duhovnikov, ki so z njim postali nekakšen posrednik med Bogom in človekom. Sčasoma so bila vsa gnostična besedila razglašena za bogokletna in so jih tudi izključili iz Svetega pisma. Vendar so se kljub temu kmalu pojavile skrivne sekte frančiškanov, ki so skušale v krščansko verovanje spet zajeti čaščenje narave in vračanje k notranjemu izkustvu božanskega.

V zemeljsko razsežnost so namreč prišli z védenjem, da se bo nasprotovanje gnostikom sčasoma poleglo in trdno so se odločili ohraniti stara besedila ter rokopise, dokler ne bo napočil pravi čas.

Duhovno prebujenje.

Majanje cerkvenih dogem. Pomembnejši premik v smeri duhovnega prebujanja se je začel v času (petega) papeža Celestina nekje proti koncu trinajstega stoletja. Po njem so poimenovali tudi kraj s starimi majevskimi ali inkovskimi ruševinami v Peruju, v katerih so, bojda, našli zapise v latinskem jeziku o devetih duhovnih spoznanjih.

Prebujanje se je začelo s skupino menihov, ki so verjeli, da lahko dosežejo višjo raven zavesti na ta način, da se umaknejo iz civilizacije in se posvetijo kontemplativnemu življenju v naravi. Papež Celestin je takšno zamisel močno podpiral, saj je tudi sam nekaj časa preživel med njimi v neki votlini.

Zaradi tega so ga cerkvene oblasti tudi odstavile, prej omenjeno skupino menihov pa so celo označili kot gnostike in jih izobčili. Zgodnja Cerkev se je namreč zelo bala posameznikov, ki bi imeli preveliko moč, zato so njeni vodje večkrat zašli v protislovje s svojimi nauki.

Po eni strani so duhovniki priganjali vernike, naj iščejo mistično Božje kraljestvo v sebi in naj zaznajo Božjo voljo ter sprejmejo Svetega Duha, po drugi strani pa so vsak pogovor o tem, kako je mogoče doseči takšna stanja, razglašali za bogokletstvo, in da bi zavarovali svojo moč, so se večkrat zatekli celo k umorom.

Postajalo je vse bolj jasno, da se na Zahodu pojavlja novo obdobje. Oblast Cerkve se je močno zamajala s pojavom novega družbenega razmerja: narod – država. Bolj ko so se ljudje medsebojno ozaveščali, bližje je bil konec velikih cesarstev. Prihajali so novi rodovi, ki so zaslutili našo usodo združevanja.

Uveljavili so narodnostno zavest, ki je temeljila na skupnem jeziku in neodvisnem ozemlju. Državam so sicer še vedno vladali avtokratski oblastniki, za katere je pogosto veljalo, da vladajo po Božji volji, toda porajala se je nova civilizacija z začrtanimi  teritorialnimi mejami in vzpostavljeno mednarodno denarno menjavo ter trgovino.

Evropa je bogatela, se izobraževala in doživljala pomemben preporod. Nastale so prve demokratične skupščine in pojavili so se pozivi  k odpravi kraljevske pravice po Božji volji in tudi krvave vladavine Cerkve nad duhovno in družbeno resničnostjo. Protestantska reformacija je izpolnila obljubo, da posameznik lahko sam prebira Sveto pismo in osvaja neposredno vez z Bogom, česar tedanje cerkvene oblasti niso dopuščale.
 
Zanikanje domorodne miselnosti. V tem času so posamezniki, ki so hoteli pridobiti več moči in svobode, začeli raziskovati ameriško celino, prostrano ozemlje s simbolno lego med vzhodno in zahodno civilizacijo. Tja so prihajali z védenjem, da je ozemlje že naseljeno, zavedali so se, da se lahko naselijo in sporazumevajo s prvotnimi prebivalci le na njihovo povabilo.

Nezavedno so čutili, da Američani predstavljajo ozemljitev in pomoč Evropi, ki je hitro izgubljala občutek svete bližine z naravnim okoljem in se pomikala k nevarni posvetnosti. Kultura ameriških domorodcev sicer ni bila popolna, vendar je zagotavljala model, po katerem bi se evropska miselnost lahko povrnila k svojim koreninam. Spet pa se je v njihovo zavest vpletel strah, zato so ti posamezniki zaznavali samo željo po naselitvi novih ozemelj.

Čutili so sicer novo svobodo duha, toda s seboj so nosili tudi potrebo po gospodovanju in osvajanju ter zagotavljanju lastne vrednosti. Pomembne resnice domorodne civilizacije so se razblinile v naglici, s katero so priseljenci izkoriščali bogate naravne vire novih ozemelj.

Zahodnjaška miselnost je s tem izgubila stik s skrivnostjo, saj je tudi tu kot pri vseh prejšnjih osvajanjih novih ozemelj skrčila magijo globokih gozdov na gradbeni les, skrivnost življenja v divjini pa na lepe živalce. Zelo hudo je, da je moralo miniti kar štiristo let, da sta se evropska in domorodna miselnost naposled vendarle začeli združevati.


Prevlada materialnega blagostanja.

Potiskanje duhovnosti v ozadje. Renesansa v Evropi se je bohotila, moč Cerkve pa je vse bolj upadala. Evropejci so čutili, da se v njih prebuja nov pogled na življenje. Mnogi pogumni posamezniki, ki so jih navdihovali intuitivni spomini, so uvedli znanstveno metodo kot demokratičen proces raziskovanja in  spoznavanja sveta.

Ta povsem nova metoda – raziskovanje vidikov naravnega sveta, izpeljevanje sklepov, nato pa pojasnjevanje pridobljenega pogleda tudi drugim – je bila nekak dogovorjen proces, s katerim so naposled dojeli položaj človeštva na planetu, pa tudi njegovo duhovno raven.

Cerkev je tedaj uklenil strah in je po vsej sili poskušala utišati novo znanost. Političnim silam, ki so se pridružile bodisi eni ali drugi strani, je vendarle uspelo doseči kompromis. Znanost je nato smela svobodno raziskovati zunanji, snovni svet, vse duhovne pojave pa je morala prepustiti v okrilju oblasti takrat še vedno zelo vplivne duhovščine.

Notranji svet izkustev – človekova najvišja zaznavna stanja lepote in ljubezni, intuicije, medsebojnih pojavov in celo sanj – je bil povsem izven dosega nove znanosti.

Čeprav močno omejena, je znanost začela v čedalje večjem obsegu zarisovati in opisovati delovanje fizičnega sveta, ogromno je pripomogla tudi k širjenju trgovine in izkoriščanju naravnih virov. Gospodarska varnost ljudi se je povečala, saj so počasi začeli izgubljati občutek za skrivnost in so pozabljali na vrtajoča vprašanja o smislu svojega življenja.

Odločili so se, da je dovolj smiselno že to, da preživijo in sebi ter svojim otrokom zgradijo boljši in varnejši svet. Postopno so se povsem prepustili hipnozi tihega dogovora, ki je zanikal resničnost smrti in ustvarjal iluzijo, da je svet pojasnjen, običajen in brez skrivnosti. Tako so ljudje svoje nekoč zelo trdno intuitivno védenje o duhovnem božanskem viru potisnili še globlje v svojo notranjost.

V čedalje bolj uveljavljenem materializmu je bilo na Boga mogoče gledati le kot na oddaljenega deističnega Boga, ki je sicer ustvaril vesolje, a ga takoj nato odrinil, se odmaknil in ga pustil, da živi mehanično kot napovedljiva naprava, pri kateri ima vsak učinek svoj vzrok, nepovezani dogodki pa se dogajajo zgolj naključno in zelo poredko.

Razmah napredka.

Vendar so mnogi posamezniki v to obdobje prišli z védenjem, da je razvoj tehnologije in proizvodnje še kako pomemben, saj bi sčasoma lahko neizmerno osvobodil človeštvo, ne da bi pri tem onesnaževal okolje. Prvi, ki so se rodili v to obdobje, pa so se spomnili le splošnega intuitivnega znanja o gradnji, proizvodnji in delu in so se trdno oprijemali ideala demokracije.

Takšna intuicija je najmočneje vplivala na nastanek Združenih držav in njihove demokratične ustave, saj je bila Amerika takrat pripravljena na veliki preizkus in izmenjavo nekaterih zamisli, ki so bile značilne tudi za prihodnost. Zatrla pa je sporočila domorodnih Američanov, prignanih sužnjev iz Afrike in vseh drugih, ki so morali na svojih hrbtih prenašati ta ameriški poizkus, čeprav so si želeli, da bi bili tudi oni slišani in zajeti v evropsko miselnost.

V devetnajstem stoletju je bilo človeštvo tik pred drugim velikim premikom njihove civilizacije – pred spremembo, ki bo temeljila na novih energijskih virih nafte, pare in nazadnje elektrike. Gospodarstvo se je razvilo v prostrano in zapleteno delovno področje, ki je v izbruhu novih tehnik zagotavljalo več izdelkov kot kdajkoli prej.

Ljudje so se trumoma selili iz podeželja v velika urbana proizvodna središča, zapuščali so kmečko življenje in na ta način aktivno sodelovali v novi industrijski revoluciji. Večina jih je verjela, da je demokratično zasnovani kapitalizem, ki naj bi se razvijal brez vladnega poseganja, najboljša metoda  trgovanja med ljudmi.

Vsi, ki so se rodili v ta čas, so tako upali, da bodo pripomogli k razvoju še bolj uspešnega kapitalizma. Žal, je bil tudi pri njih strah tako močan, da jim je uspelo zaslutiti samo željo po individualni varnosti, po izkoriščanju delavcev in po večanju dobičkov, čeprav je to pomenilo tudi zarotniške dogovore s poslovnimi tekmeci in z vladami. Sledilo je torej veliko obdobje »roparskih vitezov« oz. skrivnih bančnih in industrijskih kartelov.


Velike zmote in prevare.

Socialistične zablode. Na začetku dvajsetega stoletja sta se zaradi najrazličnejših kapitalističnih zlorab pojavila dva nova gospodarska sistema. V Angliji sta dva človeka (Marx in Engels) izdala »manifest«, ki je zahteval povsem nov družbeni sistem. Vodili naj bi ga delavci, sčasoma pa bi z njim oblikovali pravo gospodarsko utopijo, v kateri ne bi bilo niti pohlepa niti tekmovalnosti, zaloge vsega človeštva pa bi bile dostopne vsakomur v skladu z njegovimi potrebami.

V tedanjih zelo težkih delovnih pogojih je ta zamisel, seveda, pritegnila številne privržence, ki pa so lahko kmalu uvideli, da je »manifest« teh materialističnih delavcev le izrodek prvotne namere. Njegova ustvarjalca sta bržkone intuitivno zaznavala, da bo človeštvo nekoč zmožno uresničiti tako gospodarsko utopijo.

Žal, pa se nista spomnila, da jo je moč uresničiti le v demokratičnem sodelovanju, porojenem iz svobodne volje in s postopnim razvojem. Lep dokaz za velike pomanjkljivosti vseh tovrstnih zamisli je tudi eksperiment, ki je skoraj pol stoletja potekal v Jugoslaviji – našem prvotnem državnem okolju, in se je imenoval socialistično samoupravljanje.

O njegovih koristih ni mogoče reči prav veliko, odprava vseh njegovih škodljivih posledic pa bo bržkone trajala še prav toliko časa, kot ga je bilo potrebnega za njegovo vzpostavitev, medtem ko bodo njegovo ceno plačevali še naslednji rodovi. Bliskoviti in tudi zelo klavrn konec tega ponesrečenega eksperimenta samo dokazuje po eni strani njegovo nedomišljenost in popolno neučinkovitost, po drugi strani pa zelo očitno nesposobnost njegovih pobudnikov in tvorcev.

Podobno so tudi pobudniki komunističnega sistema, ki se je začel v Rusiji, ves čas zmotno domnevali, da ga je mogoče ustvariti na silo in v okrilju diktature. Nestrpno so namreč razvijali gospodarsko in družbeno utopijo, ustvarili pa so komunizem in z njim mnoge hude probleme in tragedije.

Zato je tudi ta sistem zelo bedno propadel, razen številnih in hudih, zlasti ekoloških problemov, ki jih je zapustil vsem zanamcem, pa je zahteval tudi na milijone človeških življenj.

Fašistične zlorabe. Zelo blizu vseh teh pogubnih zmot je, seveda, tudi zlo fašizma oz. nacizma. Ta sistem je bil zamišljen tako, da bi stopnjevali dobiček in nadzor vladajoče elite, ki se je imela za izbrane voditelje človeške družbe.

Prepričani so bili, da narod najbolje uresniči svoj potencial in doseže najvišji svetovni položaj, če se odreče demokraciji in prepusti vso oblast vladi, tesno povezani z novimi industrijskimi mogotci. Udejaniti so torej hoteli civilizacijo, ki se bo razvijala proti svoji popolnosti, ob tem pa so sanjali tudi o narodu, ki bo z enotnim namenom in voljo dosegal visoko raven svoje energije in učinkovitosti.

Ustvarili pa so grozljivo resničnost, ki je bila sama sebi namen. Zmotno so se sklicevali na večvrednost nekaterih ras in narodov, pa tudi na možnost razvoja nadnaroda, ki bi naposled zavladal celemu svetu. Intuitivno spoznanje, da se ljudje izpopolnjujemo, se je v rokah teh sicer zelo šibkih in prestrašenih ljudi izkrivilo v zločinsko vladavino tretjega rajha.

Hladna vojna. Nekateri drugi, ki so sicer podobno predvideli popolnost človeštva, vendar so bolje razumeli moč demokracije, pa so zaslutili, da se morajo izogniti obema možnostma utopičnega gospodarstva.

Posledica prvega odpora je bila krvava vojna proti fašistični sprevrženosti, ki je bila nazadnje tudi dobljena, vendar za izjemno ceno, posledica drugega odpora pa se je izkazala kot dolga in trpka hladna vojna proti komunističnemu bloku.

V prvih letih te hladne vojne je Amerika dosegla višek štiristo let trajajočega materializma, medtem ko so v večini socialističnih držav morali ploskati svojim komunističnim voditeljem, da so lahko živeli duhovno neizpolnjeni in v neprestanem pomanjkanju osnovnih dobrin.

Kritično presojanje razmer. Obilje in varnost sta zajela tudi številni in naraščajoči srednji sloj ljudi, v to materialno uspešnost pa se je nato rodil številen nov rod, katerega intuitivni prebliski so nato vodili človeštvo k tretji pomembni sprememebi.

Vse mlade Američane so, denimo, ves čas opominjali, da živijo v največji deželi na svetu, v svobodni državi, ki vsem državljanom zagotavlja svoboščine in pravice. Ko so le-ti odrasli, pa so lahko odkrili vznemirljivo neenakost med razvpito ameriško samopodobo in dejansko resničnostjo. Ugotovili so namreč, da niti zakon niti njihovi tako opevani običaji mnogim ne zagotavljajo svobodo.

V šestdesetih letih je ta rod podrobno opazoval družbena dogajanja in mnogi so prepoznavali še druge neugodne vidike samopodobe Združenih držav. Med drugim tudi slepo domoljubje, ki je pričakovalo od mladih, da se bodo v tuji deželi vojskovali v politični vojni, ki ni imela nobenega jasno izraženega namena in nobene možnosti za zmago.

Podobno vznemirljiva je bila tudi duhovna praksa. Materialistična naravnanost preteklih štirih stoletij je odrinila skrivnost življenja in smrti daleč v ozadje. Cerkve in sinagoge so se mnogim zazdele polne izumetničenih obredov brez vsakega pomena.

Obiskovanje cerkve je bilo tako bolj družabni, kot pa duhovni pojav, medtem ko so bili verniki po oceni pozornih opazovalcev veliko preveč omejeni.

Nevaren zasuk v desno. Sodobni kapitalizem, ki se danes nezadržno širi tudi v bivše socialistične države, je že razočaral širok krog prebivalstva, razlogi za to pa so kristalno jasni: reveži nimajo nobene priložnosti, da bi sodelovali v tem sistemu, čeprav so njegov pomemben sestavni del; ni uspešnega izobraževanja; ni potrebnih delovnih mest; vlade se namesto nudenja ustrezne pomoči vsem prizadetim raje umikajo in celo ukinjajo programe za revnejše sloje; počasi izginjajo tako težko pridobljene socialne pridobitve preteklih desetletij.

Reformatorji tega sistema so čedalje bolj razočarani in celo začenjajo verjeti v najhujše, da naj bi bil ta zasuk na desno posledica naraščajoče manipulacije in nadzora bogatih svetovnih korporacij, ki s svojim vplivom kupujejo vlade in sredstva javnega obveščanja.

Podobno kot v času nacistične Nemčije so te multinacionalne družbe spet začele deliti svet na bogate in revne, tokrat z zamislijo nekakšne globalizacije, saj jemljejo posel manjšim podjetnikom in nadzirajo čedalje večje bogastvo. Možni neredi bi bili tako samo voda na mlin vseh teh izbrancev, saj bi bila morebitna okrepitev policijskega nadzora in represije predvsem v njihovo korist.
V tem pa tiči tudi samo bistvo polarizacije strahu, o čemer bo govor tudi kasneje, saj se že kar večina ljudi usmerja bodisi k enemu ali drugemu gledanju.


Sedanje razmere v družbi.

Razvrščanje in poglabljanje krize. Za zahodne dežele, kamor, seveda, sodi tudi prelepa slovenska deželica, je bil večino tega stoletja značilen širok srednji sloj, katerega so predstavljali ljudje, ki so zagovarjali red in razum in so živeli v splošni veri ter prepričanju, da bo gospodarski sistem uspešen za vse.

Vendar se je takšno prepričanje že začelo sesedati, kar je moč zaznati in, seveda, tudi videti vsepovsod. Vsak dan je namreč vse ljudi manj, ki bi še verjeli v sistem in živeli po vnaprej določenih pravilih. To se dogaja predvsem in samo zato, ker se srednji razred vsepovsod nezadržno krči.

Tehnološki razvoj namreč jemlje vrednost delu in razceplja človeštvo na dva dela: na tiste, ki si lastijo večino bogastva in zato lahko vlagajo v svetovno gospodarstvo, in na tiste, ki bodisi sploh nič nimajo ali pa so omejeni na ponižujoče in čedalje slabše plačane zaposlitve.

Če k temu grozljivemu dejstvu dodamo še neuspeh večine sedanjih oblik izobraževanja, postane obseg poglavitne težave še bolj pregleden. To so povsem stvarna in tudi sploh ne osamljena dejstva. Večina ljudi mora čedalje bolj garati za golo preživetje.

Mnoge raziskave stresa kažejo, da napetosti sploh ni mogoče več meriti. Nihče se ne počuti varnega, najhujše pa se pravzaprav še niti ni začelo. Prebivalstvo vse prehitro narašča, z razvojem tehnologije pa se bo razkorak med izobraženimi in neizobraženimi še bolj povečal. Tisti, ki imajo vse, bodo nadzirali čedalje več globalnega gospodarstva, med tistimi, ki imajo bodisi premalo ali pa sploh nič nimajo, pa se bodo še bolj razpasla mamila in zločin.

Podobno ali celo mnogo hujše se, seveda, dogaja tudi v nerazvitih deželah, kjer se soočajo še z drugačnim problemom. Že sedaj je večina Srednjega vzhoda in Afrike v rokah verskih fundamentalistov, katerih globalni cilj je uničiti organizirano civilizacijo, saj jo imajo za hudičevo cesarstvo, in jo nadomestiti z nekakšno izkrivljeno teokracijo, v kateri bo vse v rokah verskih voditeljev.

Imeli bodo zakonito moč in vse, ki jih bodo proglasili za krivoverce, bodo obsojali na smrt. Takšna klavnica v imenu nekakšne duhovnosti naj bi se dogajala skoraj po vsem svetu, saj je zelo veliko ljudi, ki podpirajo take ali podobne pogubne in zle misli. Na Kitajskem, denimo, še vedno ubijejo novorojeno deklico, če si zakonca zaželita moškega potomca.

Materialistične težnje izrojevajo svet. Zakon in red ter spoštovanje človeškega življenja se vedno bolj izgubljajo. Svet se vedno bolj izrojeva v miselnost sodrge, vladata mu zavist in maščevanje, vodijo pa ga spretni šarlatani (nestrokovnjaki). Po oceni najbolj črnogledih je bržkone tudi prepozno, da bi lahko širjenje teh nevzdržnih razmer še nekako ustavili.

Pravzaprav pa to nikomur niti ni veliko mar, saj predvsem politiki v tej smeri ne naredijo nič. Predvsem skrbijo samo za svoje osebne fevde in privilegije ter za to, da bi jih čimdlje obdržali. Svet se tako vse prehitro spreminja, skoraj nihče več ne more hoditi vštric z njim. Mnogo preveč ljudi danes skrbi predvsem zase in se trudijo pograbiti kar največ in čim hitreje, preden bo prepozno. 

Tak občutek pravzaprav prežema že kar celotno civilizacijo in bržkone tudi vsa poklicna okolja. Le na hitro poglejmo nekatera najbolj izpostavljena.
Takšno naravnanost je mogoče opazovati celo v medijih množičnega obveščanja oz. v novinarstvu.

V preteklosti so vsaj poskušali opravljati svoje delo po nekaterih merilih poštenosti, sedaj pa nič več. Čedalje bolj prevladuje senzacionalistično poročanje in napihovanje resnic. Skoraj nihče več ne išče resnice ali se trudi, da bi natančno poročal o njej. Novinarji so neprestano na lovu za senzacijami, objavljajo pa vsako mrvico umazanije, ki jo lahko izkopljejo.

Pri tem sploh ne izbirajo sredstev, kar se je zlasti izkazalo ob tragični smrti angleške princese Diane, pri čemer se je, seveda, prikazal le vrh te ledene gore. Čeprav je nekatere sodne zadeve mogoče logično razložiti, poročajo o njih samo zato, da vplivajo na branost in prodajo svojih časopisov ali gledanost televizijskih kanalov.

V današnjem svetu otopelih in raztresenih ljudi se namreč prodaja samo še tisto, kar se sliši najbolj verjetno. Žal se to izkrivljeno novinarstvo, zlasti pa ves tako imenovani rumeni tisk, ohranja sam od sebe. Mlad novinar kmalu uvidi, kakšen je sedanji položaj in hitro pride do spoznanja, da je v tem poslu mogoče preživeti samo tako, da sprejmeš in tudi igraš to umazano igro.

Dobro se zaveda, da če je ne bo igral, bo ostal zadaj in povožen. Vse to pa vodi k tako imenovanemu »raziskovalnemu novinarstvu«, ki je največkrat namerno lažnivo.

Izkrivljanje poglavitnih vrednot. V drugih poklicnih okoljih je položaj podoben, najbolj na področju odvetništva. Mogoče je v preteklosti, ko je sodni proces potekal v spoštovanju resnice in pravice, res nekaj pomenilo, če si bil sodnik ali odvetnik, sedaj pa nič več.

Samo pomislimo na nekatere nedavne procese proti znanim osebnostim, ki jih je prenašala celo televizija. Danes odvetniki pač naredijo vse, da bi spodkopali pravico, in če nimajo dokazov, si namerno prizadevajo prepričati sodnika ter poroto, naj verjamejo domnevam . za katere sicer dobro vedo, da so lažne – samo da bi dosegli oprostilno sodbo.

Drugi odvetniki razčlenjujejo postopke, kakor da bi bila taka strategija v sodnem sistemu splošno veljavna in popolnoma upravičena, kar pa, seveda, sploh ni res. V današnjem družbenem sistemu mora imeti vsak človek pravico do poštenega sojenja, odvetniki pa so dolžni zagotoviti pošteno in pravilno sojenje.

Namesto tega pa izkrivljajo resnico in izigravajo pravičnost samo zato, da bi za vsako ceno rešili svojega klienta. Televizija je pripomogla, da so mnogi lahko gledali take pokvarjene procese in videli, kaj predstavljajo: golo preračunljivost zagovornikov, da bi povečali svoj sloves in nato zahtevali višje plačilo. Danes si odvetniki že veliko upajo, saj so prepričani, da nikomur ni nič mar, in bržkone je to tudi resnica.

Poglejmo še široko področje raznovrstnega prestopništva in kriminala. Med vožnjo in tudi sicer mnogi režejo ovinke in izsiljujejo prednost, ker si prizadevajo zgolj za kratkoročne koristi, namesto da bi delovalo dolgoročno. Gospodarsko prestopništvo in kriminal se nezadržno širita, zlasti med mladimi poslovneži, kajti v sebi so zavestno ali nezavedno prepričani, da njihov trenutni uspeh ne more trajati v nedogled.

Zato delujejo po načelu »pograbi denar in steci«, čeprav so mnogokrat prisiljeni prelomiti medsebojno zaupanje, da lahko povečajo svoj dobiček na račun drugih. Počasi bodo spodkopali prav vse tihe domneve in dogovore, ki povezujejo človeško civilizacijo. Pomislimo, kaj se bo zgodilo, ko bo tudi v starih, revnejših mestnih središčih brezposelnost presegla znosno raven.

Vsega kriminala sedaj sploh ni več mogoče učinkovito nadzorovati, saj se v najtežji obliki pojavlja celo med tistimi, ki naj bi ga preprečevali po uradni dolžnosti. Vse bolj se razraščata tudi nasilje in zločin. Policaji bržkone tudi nočejo tvegati svojega življenja v korist javnosti, ki tega največkrat sploh ne opazi.

Zato velikokrat raje »zamižijo« ali »pogledajo drugam«, da čim bolj mirno odslužijo svoja leta v tem težkem poklicu, in si morda pomagajo še s podkupnino, ki jim jo nekateri dobesedno tlačijo v žepe. In tako naprej.

Kratkovidno početje z okoljem. Nenazadnje pa še sedanji skrajno malomaren in neodgovoren odnos do našega okolja. Samo pomislimo na to, kako čedalje bolj onesnažujemo reke, jezera in morja ter kako je naš ekosistem že zasičen z umetno ustvarjenimi rakastimi snovmi.

Si morda še kdo dela utvaro, da bodo naši gozdovi – dolgoročno gledano – spričo sedanjih razmer lahko preživeli? Naj na to kar lepo pozabi. Pomislimo vendar na ogromno potrošnjo papirja in kartona ter na mnoge druge izdelke iz lesa, večina tega pa že po zelo kratkem času pristane na enem od smetišč, bodisi divjem ali organiziranem.

Razen tega bodo vsi naši gozdovi zaradi splošne brezbrižnosti in ekološke neosveščenosti že v kratkem postali pravi zabojniki za smeti, kar se dogaja skoraj vsepovsod. Nikomur namreč ni več mar za drevesa, ki umirajo pred našimi očmi bodisi zaradi nerazumnega izsekavanja ali zaradi škodljivih dimniških in avtomobilskih izpuhov.

Ob tem mnogi ostajajo povsem brezbrižni, ko vlada določi prodajno ceno lesa, ki je mnogo nižja od tržne, podobno kot se mnogi ne ozirajo tudi na njihovo norost, ko zgradijo ceste v rodovitni dolini. Vse te zablode pristojnih za urejanje družbenih razmer pa, seveda, gredo izključno samo na račun davkoplačevalcev.

Napovedi konca časov.

Na prelomu tisočletja. V ozadju tega grozljivega dogajanja zato narašča vpliv tistih, ki poskušajo razložit vse to preteče zlo in so pravzaprav znanilci konca časov, ki je napovedan prav ob bližnjem zasuku  tisočletja (Opomba: knjiga je bila izdana leta 1998). Trdijo namreč, da je treba vse svetopisemske prerokbe razumeti dobesedno, medtem ko v negotovosti današnjega časa vidjo dolgo pričakovano apokalipso, ki se tako že pripravlja na svoj spust.

Kmalu naj bi izbruhnila tudi sveta vojna, v kateri bo človeštvo razdeljeno na sile temé (vsega zla) in sile svetlobe (vsega dobrega). To vojno vidijo kot dejanski fizični spopad, hiter in krvav, pred nami naj bi bila tako ena sama pomembna odločitev: ob njenem izbruhu biti na pravi strani.

Ob vsem tem postaja čedalje bolj jasno, da se bo brez ustreznega posredovanja polarizacija strahu še stopnjevala. Obe strani postajata še bolj zakrknjeni, poglabljajo se njuni občutki o zmoti, odvratnosti in podkupljivosti; skratka, povezanosti s samim hudičem.

Mnogi so prepričani, da v kolikor Bog zares obstaja, mora biti zagotovo skrajno krut, nekakšen pošastni Bog. Že samo po sedanjih razmerah sodeč namreč sploh ne more delovati kakršnakoli duhovna resničnost. Pogledati je vendar treba le nekatere grozljive dogodke in razmere v svetu.

Kateri Bog bi si lahko zamislil tako uničujoč kraj, kjer otroci mukoma umirajo v potresih, nesmiselnih zločinih in nenazadnje tudi od lakote, medtem ko v restavracijah po svetu vsak dan zmečejo proč na tone hrane? Je vse to res lahko nekakšen Božji načrt, po katerem naj bi sedaj morali živeti?

Morda imajo navsezadnje celo prav nekateri učenjaki, ki tako prepričano govorijo o tem koncu časov. Mislijo namreč, da sta naša življenje in vsa zgodovina samo preizkus vere, ki naj dokaže, kdo si zasluži odrešenje in kdo ne. Torej res nekakšen Božji načrt, ki bo uničil civilizacijo, da bi ločil vernike od hudobnežev.

Svetopisemske prerokbe. Nekateri zato skrbno preučujejo prerokbe, ki so skrite v Svetem pismu, zlasti v Razodetju, in trdno verjamejo, da živimo v poslednjih dneh, kot radi rečejo, torej ravno v času, ko se bodo vse prerokbe tudi uresničile. Pravzaprav mislijo, da je zgodovina pripravljena za Kristusovo vrnitev in ustvarjanje nebeškega kraljestva na Zemlji.

Preden se bo to zgodilo, pa mora Zemlja pretrpeti vrsto vojn, naravnih nesreč in drugih apokaliptičnih dogodkov, ki jih napoveduje Sveto pismo. Zato podrobno poznajo vse prerokbe in svoj čas preživljajo tako, da pozorno spremljajo naravne dogodke ter čakajo na naslednji dogodek, ki je na urniku.

Eden teh naj bi bil tudi mirovni sporazum na Srednjem vzhodu, ki bo med drugim omogočil obnovo templja v Jeruzalemu. Mislijo, da se bo kmalu potem med pravimi verniki, kdorkoli so že to, pojavila mistična zamaknjenost in naj bi jih kar odneslo s površine Zemlje ter jih dvignilo v nebesa. Tako piše v Bibliji, nakar bo sledilo sedemletno obdobje, ko se bo odprl pekel za vse, ki bodo ostali na Zemlji.

Dejansko naj bi vse razpadlo: grozoviti potresi bodo uničili gospodarstvo; morje bo preplavilo in uničilo številna mesta; tem naravnim grozotam pa bodo sledili še nemiri, zločini in vse drugo. Nato se bo bržkone v Evropi pojavil politik (imenujejo ga Antikrist), ki bo ponudil načrt, s katerim bo vzpostavil red, če mu bodo prepustili najvišjo oblast.

Načrt bo zajemal tudi centralizirano elektronsko gospodarstvo, ki bo usklajevalo trgovino v domala vseh delih sveta (mimogrede, je potemtakem zato nastal čedalje bolj popularen Internet?). Tisti, ki bodo želeli sodelovati in se okoristiti s to avtomatizacijo, bodo morali priseči zvestobo in dopustiti, da jim bodo (bojda kar v roko) vgradili čipe, po katerih se bodo zapisovale vse gospodarske interakcije.

Antikrist bo nato najprej zaščitil Izrael in pospešil mirovni sporazum, pozneje pa bo sam napadel in s tem sprožil svetovno vojno, ki bo zajela islamske narode, Rusijo in Kitajsko. Po teh prerokbah se bodo tik pred tem, ko naj bi bil Izrael poražen, pojavili božji angeli, ki bodo prileteli z višin, in zmagali v tej vojni, nato pa vzpostavili duhovno utopijo, ki bo trajala tisoč let.

O vsem tem obstaja cela vrsta knjig v najrazličnejših jezikih, v njih in tudi v drugih medijih je polno »preroških« komentarjev in romanov, poleg tega pa nenehno izhajajo tudi mnogi drugi.

Razpadanje civilnih norm.

Mnogim ljudem se, seveda, zdi vse to govorjenje in pisanje privlečeno za lase ter kot táko tudi povsem neverjetno. Ob tem so zlasti najbolj osveščeni med njimi prepričani, da se na tem svetu uresničuje, tudi kot edina, samo prerokba, ki govori o človekovem pohlepu in pokvarjenosti. Dopuščajo pa možnost, da bi se zlasti v sedanjih razmerah lahko pojavil še kak nov diktator in prevzel oblast ter se okoristil s splošnim kaosom, ki vsepovsod že dejansko nastaja in se marsikje še poglablja.

V kolikor bo srednji razred še naprej propadal in bodo revni postajali revnejši, mestna središča pa se bodo še bolj okužila z nasiljem in zločinom, ki se bo razširil tudi v predmestja, vsemu temu pa se bodo pridružile še naravne nesreče, je povsem mogoče, da bo celotno gospodarstvo za nekaj časa razpadlo in bodo v tem primeru vladale tople lačnih plenilcev, ki bodo prežali na množice, zavladala pa bo splošna panika in zmeda.

Če bi se v takem ozračju nasilja potem pojavil človek, ki bi zatrdil, da lahko razreši in popravi vse neugodne zadeve, zahteval pa bi samo to, da se odpovemo nekaterim državljanskim svoboščinam, bi bili nedvomno mnogi ali pa kar velika večina pripravljeni sprejeti takšno ponudbo.


Polarizacija strahu.

Dva pola prepričanj in mnenj. Nekateri so prepričani, da se v vseh okoljih intenzivno širi in narašča strah pred našo prihodnostjo, po drugi strani pa določen odstotek prebivalstva noče verjeti, da se pojavlja nova duhovna zavest, saj so trdno prepričani, da se človeška civilizacija izrojeva. To, seveda, ustvarja določeno polarizacijo mnenj in prepričanj, zaradi katere se človeška kultura ne more razvijati, dokler se ta pogubna delitev ne bo končala.

Pri polarizaciji gre torej za dvoje navzkrižnih stališč: eno sega k zaenkrat še nejasni, toda čedalje čistejši podobi bistvenih sprememb na tem planetu, drugo stališče pa nekaj takega apriorno odklanja v trdni veri, da bodo vse pomembne vrednote, ki so zajete v starih pogledih na svet, na ta način za vedno izgubljene. Tega so se močno prestrašili, zlasti tisti vsemogočni oblastniki, ki želijo še naprej strogo nadzorovati našo prihodnost, če ne gre drugače tudi z različnimi novimi tehnologijami. Nekatere so tudi že odkrite in so kot vse kaže celo bolj nevarne od še vedno preteče jedrske nevarnosti.

Spoznanje o ohranjanju vizije pa vendarle razkraja tudi to razdvojenost. V razsežnosti življenja po življenju je, menda, mogoče prepoznati globljo resnico prerokb o prej omenjenem koncu časov, kar naj bi pomagalo pri odkrivanju svetovne vizije in razrešitvi polarizacije. Svetopisemske prerokbe, kot sta Razodetje in Danijelove vizije, so namreč kot intuitivni prebliski prodrli v fizično razsežnost, zato jih je treba razumeti le kot simbolne podobe v vidčevem umu.

Če jih le na kratko povzamemo, te prerokbe predvidevajo konec človeške zgodbe na Zemlji, ta »konec« pa naj bi bil za vernike povsem drugačen kot za nevernike. Slednji naj bi doživeli konec svoje zgodovine, ki naj bi se začel z velikimi nesrečami, naravnimi katastrofalni in propadanjem gospodarstva. Ko bi strah in kaos dosegla višek, pa bi se pojavil nek nov vodja in se ponudil, da bo vzpostavil red, toda le, če se bodo posamezniki strinjali, se odrekli svoji svobodi in privolili, da bodo na svojem telesu nosili »žig«, ki jim bo omogočil sodelovanje v avtomatiziranem gospodarstvu.

Sčasoma bi se ta novi vodja razglasil za boga in nasilno zavzel vse dežele, ki bi se upirale njegovi vladavini, naposled pa sprožil še vojno z islamom in nato še z židi ter kristjani, kar bi pripeljalo svet do popolnega uničenja. Vernikom pa te prerokbe napovedujejo veliko prijetnejši konec človeške zgodovine.

Ker bi bili usklajeni z duhom, bi dobili duhovna telesa in zamaknjeno prešli v drugo razsežnost, imenovano Novi Jeruzalem, vendar bi lahko svobodno prehajali v telesnost in nazaj. Nato bi se vrnil Bog, dokončal vojno, vzpostavil prejšnje stanje na Zemlji in uvedel obdobje tisočletnega miru, v katerem ne bi bilo ne bolezni ne smrti. Vse bi se spremenilo, tudi živali, ki bi izgubile svojo mesojedo naravo. Tako naj bi »volk bival ob jagnjetu«, medtem ko bosta »lev in bivol skupaj jedla seno.«

Odločanje o možni prihodnosti. Temeljni namen vseh teh prerokb naj bi bil v tem, da so se vidci konca časov oz. tega sveta intuitivno uglasili na védenje, da se nam bosta v času, ki ga prav sedaj živimo, odprli dve možni prihodnosti. Lahko bomo izbirali med življenjem v strahu in verjeli, da se svet razvija v avtomatizacijski slog »velikega brata«, razpad družbe in dokončno uničenje…ali pa bomo sledili drugi poti in zaupali, da zmoremo premagati tak nihilizem in se odpreti višji vibraciji ljubezni, ki nam bo prihranila prerokovano apokalipso.

Prestopili naj bi v drugo razsežnost, kjer bo s pomočjo duha ustvarjena utopija, kakršno napovedujejo svetopisemske prerokbe. Razlage teh prerokb naj bi bile potemtakem ključ za rešitev polarizacije. Če bomo sprejeli prepričanje, da prerokbe pomenijo neogibno uničenje sveta, kar je, menda, neizbrisno zapisano v »Božjem« načrtu, se bo tako prepričanje tudi uresničilo. Zato se, seveda, velja odločiti za drugo pot, torej za pot ljubezni in vere.

Vendar je ta polarizacija preveč ostra, saj vsaka stran zagotovo predstavlja samo pol resnice, ki jo je moč združiti in povezati v nov duhovni pogled na svet.

Polarizacija strahu torej neprekinjeno narašča, in če naj jo rešimo ter napredujemo, moramo tudi osebno sodelovati. Pozorno moramo opazovati svoje misli in pričakovanja ter se zalotiti, ko s takim človekom sovražno ravnamo. Lahko se ga bodisi obranimo ali se mu umaknemo, če pa ga razvrednotimo, s tem samo povečujemo svoj strah. V vsej dolgi zgodovini človeštva je bil strah vedno velik sovražnik razvoja, polarizacija tega strahu pa je prav v tej stopnji civilizacije dosegla svoj višek.

Zato ljudje, ki v tem zgodovinskem času skrbno nadzirajo to polarizacijo, verjetno dobro čutijo, da imajo zadnjo priložnost za polastitev oblasti, pri čemer bi nove tehnologije, seveda, izkoristili v svoj prid.

Vsi smo duše v razvoju, vsi imamo svojo pozitivno izvirno namero in vsi se je lahko spomnimo. Zato smo odgovorni, da ustrezno sprejmemo vsakega človeka, ki nam križa pot. To je namreč prava etika medsebojnih odnosov, s tem pa tudi druge lahko dvignemo na višjo raven. Prav to je okužba duhovne nove zavesti, ki se nezadržno širi po tem planetu.

Torej nam preostane samo to, da se bodisi prepuščamo strahu pred razpadanjem človeške civilizacije, ali pa ohranjamo vizijo in se še naprej prebujamo. V obeh primerih pomeni naše pričakovanje molitev, ki izžareva moč, s katero nato privabljamo tisti konec, ki si ga zamislimo. Potemtakem moramo zavestno izbirati med obema oblikama možne prihodnosti in se nato odločiti za pravo.

Za nadaljevanje kliknite TUKAJ

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 28. Jan 2025 at 22:51

1357 ogledov

Pristopnica v Gibanje OPS
PRISTOPNICA V GIBANJE OPSIme*:______________________________Priimek*:___________________________Datum rojstva*:____________ __________Kraj rojstva*:________________________Državljanstvo*:______________________Naslov bivanja*:______________________Občina*:____________________________Izobrazba*:__________________________Poklic*: ____________________________Zaposlitev:_________________________Številka telefona*:____________________Elektronska pošta*:____________________Pristopam v Gibanje OPS, ker:____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________V/na _______________________ Lastnoročni podpis-------------------------------S svojim lastnoročnim podpisom izjavljam, da sem prebral/a in razumel/a Statut Gibanja OPS in dovoljujem, da Gibanje OPS obdeluje in uporablja moje osebne podatke v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov oz. GDPR. Navodilo za pristop: Natisnite si to PRISTOPNICO, jo čitljivo izpolnite. podpišite, skenirajte ali fotografirajte in jo pošljite na naš elektronski naslov: Gibanjeops2013@gmail.com ali pa jo pošljite po navadni pošti na Stara Vrhnika 116, 1360 Vrhnika 

Thu, 23. Jan 2025 at 07:43

1932 ogledov

PLEBISCIT ZA SVOBODNO SLOVENIJO
V 35-ih letih neuspele, za večino škodljive tranzicije smo postali dolžniški sužnji, kronični odvisni od kreditov globalistov, vse manj imamo proizvodnje lastne zdrave hrane, varnost naj bi nam zagotavljali tuji vojaki, izropali so nas za preko 200 mlrd evrov, nam uničili vso vredno lesno, kovinsko predelovalno, celo avtomobilsko, gradbeno in predelovalno industrijo, povzročili beg možganov, da nam vsako leto iz države pobegne tudi 10 in več tisoč predvsem mladih izobraženih ljudi, načrtno vsak dan pa naseljujejo manj izobražene in nevedne ljudi, ki jih lažje izkoriščajo in zlorabljajo, kot ceneno delovno silo, ki zbija stroške dela, ustvarja nelojalno konkurenco domači delovni sili in povečuje dobiček peščici predvsem raub špekulativnim kapitalistom. Pri(h)vatizatorjem.Politikanti, hlapci globalistične in slovenske globoke države, beri mafije, pa izvajajo vse kar jim njihovi gospodarji ukažejo. Tudi, če gre za direktno škodovanje narodu kot je bil npr. izveden kovid zločin zopet človeštvo in rodomor.Vse Vlade in predsedniki do sedaj od leta 1990 so marionetne fugure na šahovnici, ki jih premikajo tisti v ozadju, ki dejansko vladajo.Za pametne dovolj razlage o tem kako zelo smo Slovenci samostojni, suvereni in neodvisni, ker to nismo. Ko vemo kje smo lahko razumemo koliko smo tudi svobodni. Toliko kolikor nam dovoli zločinski režim, ki je po letu 1991 namesto pogreba doživel nesluten polet. Delujejo z vsemi prijemi totalitarizma, a samo bolj na skrivaj in še bolj premeteno kot so to počeli v propadlem socializmu.ZAKAJ PLEBISCIT II.?Z novo družbeno pogodbo se uvaja nov družbrni red NEPOSREDNO KARANTANSKO VLADAVINO LJUDSTVA, še z dvema zakonoma, ki bosta sprejeta neposredno pa se Slovenijo trga iz krempljev globoke države in zato je potreben USTAVODAJNI REFERENDUM, ki mu lahko rečemo tudi PLEBISCIT II.Glasovali bomo o tem, da bo Slovenija končno SVOBODNA PRAVIČNA kar ni bila nikoli. SUVERENA, NEODVISNA in SAMOSTOJNA, kar tudi ni bila še nikoli, ker je od samega začetka okupirana s strani slovenske in svetovne GLOBOKE DRŽAVE. To pa pomeni, da bo po uspelem plebiscitu naloga neposredno izbranih voditeljev države izvesti izstop iz vseh ugrabljenih mednarodnih kriminalnih združb."Plebiscit (latinsko plebis scitum = sklep ljudstva (v starem Rimu odlok ljudske skupščine Concilium Plebis)), je glasovanje prebivalstva na kakem ozemlju o priključitvi le-tega določeni državi ali o razdružitvi od nje." Vir: WikipedijaDecembra leta 1990 smo izglasovali na PLEBISCITU, da se razdružimo s tedanjo skupno državo Jugoslavijo, decembra 2025 pa bomo z veliko večino izglasovali, da se razdružimo z SLOVENSKO IN GLOBALISTIČNO GLOBOKO DRŽAVO. Torej je uporaba termina PLEBISCIT popolnoma na mestu.Zaradi zgoraj navedenih golih krutih dejstev je povsem logično vprašanje slovenskemu narodu naslednje:VPRAŠANJE VSEM SVOBODOMISELNIM LJUDEM V NAŠI PRELEPI DEŽELI SLOVENIJI!Ali se boste 25. decembra 2025 udeležili novega PLEBISCITA na katerem se bomo ZDRUŽENI in ENOTNI ODLOČILI ZA SVOBODNO, PRAVIČNO, SUVERENO IN NEODVISNO SLOVENIJO?Glasovanje o tem nam omogoča 3. člen zdajšnje Ustave,"3. členSlovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno."ki je sicer pravno formalno veljavna, ni pa nikoli dobila tudi potrebne legitimnosti, saj nikoli ni ljudstvo o določilih v njej razpravljalo, kaj šele, da bi smelo dati pripombe. Ljudstvu je bila vsiljena, da ne rečemo podtaknjena s takrat novim družbenim redom PARLAMENTARNE DEMOKRACIJE. Ta pa se je popolnoma izrodil v posredniško demokraturo.Nismo jo sprejeli na ustavodajnem referendumu kot bi bilo edino pravilno, saj gre za družbeno pogodbo, ki je temelj vsake države in mora biti sprejeta s konsenzom večine ljudstva na ustavodajnem referendumu. To napako bomo zdaj popravili, Nova družbena pogodba bo kmalu na red, odprla se bo široka javna razprava in na koncu bo sprejeta z večino vseh, ki se bodo udeležili USTAVODAJNEGA REFERENDUMA oz. PLEBISCITA ZA SVOBODNO, PRAVIČNO, SUVERENO IN NEODVISNO SLOVENIJO.Če je vaš odgovor DA ali pa morda NE, delite to zgodovinsko glasovnico, da bo dosegla čim več naših rojakov doma in po svetu. Je pa to osnutek, ko boste začeli sodelovati še ostali bo dobila pa tudi končno podobo.ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD, KI VE KAJ JE TREBA NAREDITI IN VE KAM ŽELI PRITI, VEDNO ZMAGA!PLEBISCIT 2025 ZA SVOBODNO, SUVERENO IN NEODVISNO SLOVENIJO!25. 12. 2025 na dan domnevnega rojstva Jezusa Kristusa, bo slovenski narod stopil na pot RESNICE, ki nas bo pripeljala v SVOBODO IN V SVETLO PRIHODNOST.25.12.2025 bomo obrnili nov list v naši zgodovini in si ga zapomnili, ko smo po sistemu ŠAH - MAT porazili GLOBOKO KLEROKOMUNISTIČNO SLOVENSKO IN SVETOVNO GLOBOKO DRŽAVO ZA VEDNO.PLEBISCIT bomo izvedli v vseh desetih slovenskih deželah, Štajerski, Zasavski, Koroški, Pomurski, Zasavsko Posavski, Dolenjsko Belokranjski, Primorsko Notranjski, Goriški, Gorenjski in Ljubljanski pokrajini v njihovih glavnih mestih. Se pravi v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Murski soboti, Krškem, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici, Kranju in v Ljubljani. Vse postopke PLEBISCITA bomo opravili ljudje sami in prostovoljno. Vzpostavili bomo LJUDSKO PLEBISCITARNO DRŽAVNO KOMISIJO IN DEŽELNE KOMISIJE in pozvali bomo prostovoljce, da na kakršen koli način izvajajo civilni nadzor.IGRE JE KONEC, ZDAJ GRE ZA SVOBODNO, PRAVIČNO, SUVERENO IN NEODVISNO SLOVENIJO!DELI!Iniciativni in organizacijski odbor ZA OOPS - Osvoboditev, Očiščenje in Preporod SlovenijeRazlaga kratice OOPSPet ključnih korakov ZA Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije, ki jih bo ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD odločno in brezkompromisno opravil na poti v SVETLO PRIHODNOST. Mi želimo živeti v taki Sloveniji in tako bomo ustvarili. ZRUŽENI IN ENOTNI V SVETLI PRIHODNOSTI.Začasna nova zastava in grb za izvedbo tega projekta osvoboditve, potem bo podan javni natečaj, da pridemo do več predlogov in potem se bomo v konsenzu odločili kakšni bodo naši nacionalni simboli. Torej bosta lahko ta dva simbola samo ena od ostalih predlaganih.Bistveno je, da ničesar za nov čas ne delamo pod simboli propadajoče korporacije Slovenija, ker je v star grb vkodirana koda uničenja. Torej nič novega drugačnega in boljšega pod starimi simboli in s starimi politikanti nameščeni levo in desno ne more uspeti. Zato smo zastavili ta najpomembnejši nacionalni projekt pod novima sicer delovnima začasnima simboloma. ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD, KI VE KAJ JE TREBA STORITI IN VE KAM ŽELI PRITI, VEDNO ZMAGA.SREČA PA JE VEDNO NA STRANI POGUMNIH.Gremo Slovenija, ne bo lahko, morda bo zelo težko a SKUPAJ, ZDRUŽENI IN ENOTNI bomo tudi tokrat zmagali.Bog vas blagoslovi, vse dobre in pogumne ljudi!

Mon, 13. Jan 2025 at 12:27

390 ogledov

Nekateri z UDBA.net se vračajo na našo spletno stran
Če ne oni pa njihova še bolj pomanjkljivo vzgojena in pokvarjena mladež ali pa skrbno izbrani in nameščeni pravilno ideološko indoktrinirani kadri. Poglejte in si sami ustvarite mnenje o tem kaj bi se v bistvu lahko spremenilo in demokratiziralo v Sloveniji, če so vse vodili sodelavci ali preverjeni kadri s strani UDBE. Kar se je Janezek naučil, to Janez dela. So pa bile te pdf datoteke nerejene in objavljene 5. julija 2010. KDO NAM JE IN NAM ŠE PIJE NAŠO SRČNO KRI? GLOBOKA DRŽAVA - ZDRUŽENA UDBOKLEROVSKA MAFIJA, povezana in podrejena globalistični mafiji. "UDBA (srbohrvaško Uprava državne bezbednosti, slovensko Uprava državne varnosti) je bila jugoslovanska tajna policija, ki je po drugi svetovni vojni opravljala podobno vlogo kot NKVD v Sovjetski zvezi.UDBA je nastala leta 1946, ko je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: civilni del – UDBA in vojaška Kontraobavještajna služba – KOS. KOS je bil leta 1955 preoblikovan v Organ bezbednosti (OB), UDBA pa leta 1966 v Službu državne bezbednosti (SDB).UDBA je v določenem času svojega delovanja, posebej po resoluciji Informbiroja leta 1948, pogosto zapirala (denimo na Goli otok) državljane na podlagi nezadostno utemeljenih obtožb. Nekateri obtoženci so v postopku celo izgubili življenja. UDBA kot jugoslovanska oziroma slovenska politična policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje političnih nasprotnikov v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejene pristojnosti, ki so jih udbovci formalno spoštovali. Udba pa je delovala tudi v tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala tajno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. UDBA je bila razpuščena leta 1990 z razpadom Jugoslavije.Leta 2003 je nekdanji častni konzul na Novi Zelandiji Dušan Lajovic na internetu na naslovu www.udba.net objavil gradivo iz Centralne aktivne evidence, ki je vsebovala podatke o ljudeh, ki so sodelovali s tajno policijo.Kasneje pa je Lajovic objavil podatke tudi v knjigi z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo. Imena pa so bila okrnjena, izbrisan je namreč ves slovenski politični vrh."Vir: VikipedijaUdba 1. delUdbe 2. delUdba 3. delUdba 4. delUdba 5. delUdba 6. delUdba 7. delUdba 8. delUdba 9. delUdba 10. delElipa OPSp.s. Naslovnica te objave pa je platnica e-knjige, ki bo začela izhajati v 10-ih poglavjih, 1. marca 2025. Na spletni strani www.ugrabljena.si, ki bo takrat tudi odprta.

Fri, 20. Dec 2024 at 21:50

1360 ogledov

Upravna sodnica, magistra Mojca Muha utemeljeno osumljena kaznivega dejanja KRIVIČNEGA SOJENJA
Za začetek bomo namesto celotne sodbe objavili ključne razloge za uvedbo kazenskega pregona zoper omenjeno sodnico. Da je ta sodni zmazek še toliko bolj grotesken in tragikomičen je treba to gospo še malo bolje predstaviti. Je znanstvenica pravnih znanosti z znanstvenim naslovom magistra. Ga. Mojca Muha, ki se je usposabljala tudi v odvetniški družbi Senica in partnerji je pa tudi podpredsednica Upravnega sodišča v Ljubljani. I. razlog za uvedbo kazenskega pregona zoper upravno sodnico, mag. Mojco Muha: Poglejte kaj si je drznila zapisati v PRAVNEM POUKU tega sodnega zmazka:USTAVA JE V VSAKI DRŽAVI TEMELJNI PRAVNI AKT, VSI ZAKONI IN PODZAKONSKI AKTI MORAJO BITI PODREJENI NJEJ IN V SKLADU Z NJO, TOREJ USTAVO. Je to napisala za voljo tega, da se ve kdo tukaj vlada in se požvižga na v Ustavi in Evropski konvenciji zapisane človekove pravice ter temeljne svoboščine? Ali pa je pridobila pravno izobrazbo ter celo znanstveni naslov po sistemu kopiraj prilepi? Druge možnosti ni. Ena od temeljnih človekovih pravic je tudi PRAVICA DO PRAVNEGA SREDSTVA. (25. člen Ustave in 13.člen Evropske konvencije o ČP in temeljnih svoboščinah) Tega dejstva se znanstvenica pravnih znanosti ne zaveda ali pa se ga zaveda pa se vsem v posmeh obnaša z mislijo KAJ MI PA MORETE. Po svoje je odlično, da je padla taka sodba, ker je s tem organizirana kriminalna združba, ki imma očitnno tudi to sodnico na povodcu, povedala, da zanjo ne velja nič kar velja za vse nas navadne smrtnike. Povedali so, da tukaj ni pravice, da tukaj delijo "pravico" oni, ki niso vezani na USTAVO IN ZAKON. In brez sramu še napišejo, da je to SODBA V IMENU LJUDSTVA, se zavedate kakšna perverznost je to???Mnogi se ne, ker se ne zavedate kako hud je zdrs pooblaščene uradne osebe, ki se spusti tako globoko, da preprosto ignorira USTAVNI ČLEN in s tem hladno potepta temeljno človekovo pravico. To prisego poda vsak sodnik, preden začne opravljati sodniško službo. "Prisegam, da bom sodniško funkcijo opravljal-a v skladu z ustavo in zakonom ter sodil-a po svoji vesti in nepristransko."To kar je ta sodnica zapisala v pravnem pouku pač je razlog, da bi se te dni začeli zbirati pred tem Upravnim sodiščem z zahtevo, da se to sodnico v lisicah pelje v preiskovalni zapor, da se to sodbo takoj razveljavi in se oblikuje sodni senat, ki bi sodil po Ustavi in zakonu. To bi itak že morali narediti pred stavbo RTV SLO, ker nam RTV SLO sistematično krši pravici do prejemanja vesti in informacij javnega značaja, ki sta tudi temeljni človekovi pravici in potrebi. Samo na podlagi celovitih, poštenih in objejtivih vesti in informacij si lahko ljudje o kom ali čem oblikujemo svoje mnenje. Če mediji o čemerkoli zganjajo enoumje je to zločin nad našim umom. To so vsi MS mediji na čelu z RTV SLO še najbolje demonstrirali v času KOVID 19 tiranije, ko so zganjali popolno enoumje. Nikakršno drugačno mnenje ali vest ni bilo dovoljeno. Ravnokar je danes prispel na naslov Gibanje OPS ta zapis. Preberite ga, da si morda razjasnite pojme kaj smo pripadniki Gibanja OPS počeli v času K19 tiranije skoraj vsak dan na ulicah in trgih Slovenije, ko smo protestirali zoper samodržtvo oblastnikov. https://wchaustralia.substack.com/p/the-unlawful-suspension-of-human?utm_source=cross-post&publication_id=2285913&post_id=153005133&utm_campaign=1135210&isFreemail=true&r=2qtkna&triedRedirect=true&utm_medium=emailTa sodba bi lahko bila povod za vstajo slovenskega naroda, ampak tega ne bo, ker je žal premalo zavedanja o tem kaj se je zgodilo, mediji pa te sodbe ne bodo problematizirali, saj je ne bodo smeli, ker se ve, da so v spregi GLOBOKE DRŽAVE. Take državne barabije ignorirajo in se delajo kot, da se niso zgodile. To skrpucalo od sodbe je še en dokaz, popolnoma enoznačen, ki popolnoma dokazuje, da Slovenija (še) nima PRAVIČNE pravne države. Pravno državo, ki ni imela s pravičnostjo nobene zveze pa je imela tudi Hitlerjeva Nemčija, ko tudi vemo kaj so tam in po vsem svetu počeli z Judi in tistimi, ki so jim pomagali. Kaj so počeli z nami v času Kovid tiranije pa tudi vemo. Mimo ustave in zakonov na podlagi odlokov so se obnašali kot, da bi imeli vojno ali izredno stanje, za kar ni (še) nihče prevzel nobene odgovornosti. Jo pa tudi ne bo, dokler boste otopeli čakali doma, da se bo morda tudi nad vami izvrši holokavst. Nad mnogimi našimi rojaki se je že ali pa se dogaja ta hip. II. razlog za uvedbo kazenskega pregona zoper upravno sodnico mag. Mojco MuhaSodnica, mag. Mojca Muha, ki je znanstvenica pravnih znanosti trdi, da odgovor na tožbo tožene stranke, torej RS sploh ni potreben ampak je zgolj dana možnost in ne obveznost. Pri tej trditvi se opre na 38. člen Zakona o Upravnem sporu. Zdaj pa preberite ta 38. člen ZUS in povejte kje vidite v tem členu dikcijo, da na tožbo ni treba odgovoriti, in, da je zgolj dana možnost, obveza tožene stranke pa ni na tožbo odgovoriti. Vemo pa, da se mora tudi v upravnem sporu smiselno uporabljati člene Zakona o pravdnem postopku v katerem pa tudi piše kaj se zgodi, če tožena stranka v zakonitem roku, ki ga določi sodišče na poda odgovora na tožbo. Takole pravi Zakon o upravnem sporu v svojem 22. členu: "(1) V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače." Tole pa piše v Zakonu o pravdnem postopku v primeru, če toženka ne odgovori v zakonitem roku na tožbo. "277. členTožena stranka mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, razen če ta zakon ne določa drugače.Sodišče opozori toženo stranko, da bo v primeru, če v roku iz prvega odstavka tega člena ne bo odgovorila na tožbo, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. člena), izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba) in da bo tožena stranka v primeru izdaje zamudne sodbe nosila vse stroške postopka. V pozivu navede naziv in naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti pisni odgovor na tožbo, in obvestilo, da zastopanje po odvetniku ni obvezno, če pa stranka opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu, mora ta izpolnjevati pogoje iz 87. člena tega zakona.Sodišče toženca ob vročitvi tožbe pozove, naj se izjavi, ali je pripravljen sodelovati v postopku mediacije." Razumete bistvo? Sodnica trdi, da tožena stranka RS na tožbo sploh ni bila dolžna odgovoriti in se sklicuje na 38. člen Zakona o upravnem sporu, ki o tem ne piše niti z besedico. Prav tako pa je izpustila možnost izvedbe mediacije, ki bi jo morala poskušati izvesti. Lahko to razumete?III. razlog za uvedbo kazenskega pregona zoper upravno sodnico mag. Mojco MuhaV sodbi znanstvenica prava trdi, da ministrica za kulturo ni potrebovala pooblastila Vlade RS, ko je podala Odgovor tožbo, ki je bila vložena 8.11.2022.Pri tem se sklicuje in v Sodbi V IMENU LJUDSTVA navaja 16. člen Zakona o državni upravi, ki pravi naslednje: "16. člen(minister)Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva." "Iz pristojnosti ministrstva..." Kje v tem členu piše, da lahko minister zastopa toženo državo? Pristojnost ministrstva v tem upravnem sporu je bila, da je tožnikovo pritožbo na Odločbo RTV SLO o plačilu neplačanih RTV "prispevkov" zavrnilo. To pa je odprlo možnost, da se je lahko vložilo tožbo zoper državo Republiko Slovenijo, ki ima svojega edinega pravnega zastopnika in to je VLADA RS. Slednja pa lahko in mora, če sama ne želi zastopati RS v sodnih in drugih sporih, pooblastiti kogarkoli, ki ima pravne kvalifikacije, da se na sodišču pojavi kot odvetnik države v imenu Vlade RS kot edine zakonite zastopnice RS. Po pravilu in največkrat Vlada RS pooblasti za zastopanje v sodnih in drugih sporih Državno odvetništvo, kar je naredila tudi v tem primeru, ampak šele 5. novembra 2024, ne pa tudi za podajanje ODGOVORA NA TOŽBO 23.03.2023, ki ga je podala kar ministrica dr. Asta Vračko sama, ki je po izobrazbi umetnostna zgodovinarka, ne pa pravnica. Pooblastilo Vlade Državnemu odvetništvu za zastopanje RS v predmetnem upravnem sporu, ki bi moralo biti podano že za Odgovor na tožbo, bodisi ministrici za kulturo, bodisi že takrat Državnim odvetnikom. Torej je Odgovor na tožbo podala povsem nekompetentna oseba, ki za to dejanje ni imela nobenega pooblastila edine pravne zastopnice države, to je Vlade RS, ki je kot že rečeno edina pravna zastopnica tožene Republike Slovenije. To pa je enako kot bi odgovora na tožbo sploh ne podala in bi moralo Upravno sodišče po pretečenem roku 30 dni izdati ZAMUDNO SODBO. Sodnica mag. Mojca Muha navede v oporo njeni trditvi v tem sodnem zmazku, da ministrica Vrečko ni potrebovala pooblastila Vlade RS še 5. odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu, ki pravi naslednje: 17. člen Zakona o upravnem sporu,"(5) Toženec je država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Toženca v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt iz prejšnjega stavka, razen če v primeru tožbe zoper državo oziroma lokalno skupnost Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) oziroma župan po vložitvi tožbe za zastopnika določi državno ali občinsko odvetništvo ali za zastopanje pooblasti odvetnika oziroma odvetniško družbo." Bravo, toženko, torej DRŽAVO v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt s katerim je bil postopek končan. To je povsem mogoče tudi v tem primeru in lahko bi v tem upravnem sporu Ministrstvo za kulturo zastopalo toženo državo. Ampak samo v primeru, če bi imelo koga od zaposlenih, ki je pravnik z državnim pravosodnim izpitom, in, če bi ta imel/a znanje in izkušnje na tem področju upravnega prava. In POZOR, a pod pogojem, da bi jo/ga pooblastila Vlada RS kot edina pravna zastopnica države RS. Da je to tako objavljamo neizpodbiten dokaz, ki dokazuje, da se je ministrica dr. Asta Vrečko še kako zavedala, da pri Odgovoru na tožbo potrebuje pooblastilo edine pravne zastopnice države, kar je izključno Vlada RS in je to v Odgovoru na tožbo na naslovnici tudi navedla:s pripisom "POOBLASTILO ZAKONITO 2X", težava njihova pa je, ker ta dva izvoda pooblastila Vlade RS, ni priložila in ju tudi v sodnem spisu ni. Niti nista vpisana v popisu sodnega spisa pa bi seveda morala biti. Treba je pripomniti, da pooblastila od Vlade RS niti nebi dobila, ker nima pravne kvalifikacije, kaj šele pravnih strokovnih kompetenc in znanj pa bi zaradi tega že takrat Vlada RS morala pooblastiti nekoga iz Državnega odvetništva kot je to naredila 5. novembra, tik preden se je zgodila javna glavna obravnava. Prepozno, ker je Odgovor na tožbo že padel, zaradi podajanja brez pooblastila Vlade RS. Da bo ta pravno skrpucalo sodnice, znanstvenice pravnih znanosti, mag. Mojce Muha še bolj razgaljeno, objavljamo še uradni dokument Ministrstva za kmetijstvo na katerem pa je pravilno zapisano za točno katero pooblastilo gre, ko so vložili Odgovor na tožbo v eni od zadev. Torej zakaj bi oba Ministrstva zapisala pri Odgovoru na tožbo, da prilagata pooblastilo za zastopanje tožene REPUBLIKE SLOVENIJE, če po besedah sodnice mag. Mojce Muha, zapisanih v tej ogabni sodbi, pooblastilo sploh ni potrebno??? Ze v prejšnjem delu analize tega sodnega zmazka pa smo predstavili sklicevanje te iste sodnice na 38. člen Zakona o upravnem sporu, ki po trditvi sodnice odgovor na tožbo sploh ni obvezen, ampak je za to zgolj dana možnost, o čemer pa v tem zakonskem 38. členu ZUS, na katerega se v sodbi sklicuje, ni zapisanega niti z eno samo besedo.Je pa jasno in nedvoumno zapisano v tem zakonskem členu, da je tožena stranka dolžna podati Odgovor na tožbo v zakonitem roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni. Je morda mislila, da ne bomo pogledali katere zakonske člene je uporabila za oporo na njene trditve? O, joj...prejoj. K temu, da je odgovor na tožbo potreben pa toženo stranko veže tudi Zakon o pravdnem postopku, ki ga je treba smiselno uporabljati v vseh upravnih sporih, če sam Zakon o upravnem sporu ni dovolj jasen, ko do upravnega spora pride. Tako je zapisano v Zakonu o upravnem sporu. Prilagamo še enkrat pooblastilo Državnega odvetništva s strani Vlade RS iz 5.11.2024 v tem upravnem sporu, kar samo po sebi pove, da morajo vsi organi v sestavi Vlade RS, tako Državno odvetništvo kot Ministrstva in drugi organi ter službe pri zastopanju v sodnih sporih zoper državo REPUBLIKO SLOVENIJO pridobiti pooblastilo Vlade RS, da lahko namesto nje zastopajo toženo državo. Ob dostavi sklepa Vlade RS o pravnem zastopanju na Upravno sodišče, Državno odvetništvo tudi navede kateri pravni strokovnjak z imenom in priimkom bo namesto Vlade RS zastopal toženo REPUBLIKO SLOVENIJO oz. državo. Tako je pravilno poslovati, da se ve katera oseba bo sprejela odgovornost za zastopanje države. Takega pooblastila pa ministrica dr. Asta Vrečko očitno ni imela in ga pri Odgovoru na tožbo niti ni priložila kar dokazuje popis sodnega spisa. In to je bistveno ter zakonita pravna podlaga na kateri bi morala sodnica ustaviti ta sodni spor in izdati ZAMUDNO SODBO.Posledice zamudne sodbe pa so zapisane v 13. členu Zakona o pravdnem postopku, ki pravi, da se v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v zakonskem roku, ki ga postavi sodišče, UGODI TOŽBENEMU ZAHTEVKU. Ker dr. Asta Vračko ni bila pooblaščena s strani Vlade RS za podajo Odgovora na tožbo je enako kot, da ga sploh ni vložila. Če bi bilo obratno pa bi npr. zastopal tožnika odvetnik, ta pa nebi priložil pooblastila za zastopanje pri Odgovoru na tožbo, bi sodišče izdalo ZAMUDNO SODBO, saj bi štelo, da Odgovora na tožbo sploh ni podal. Tako spoštovani bralci, cenjeni sodržavljani, dragi rojaki Slovenci s svojo pametjo in inteligenco. Po teh treh analizah sodnega skrpucala do sedaj je popolnoma jasno, da je tožnik g. Ladislav troha doživel še eno neustavno, nezakonito in krivično sojenje in to s strani znanstvenice pravnih znanosti z znanstvenim naslovom magistrica. Ga. Mojca Muha je hkrati tudi namestnica vodje Upravnega državnega sodišča v Ljubljani kar je visoka funkcija in to daje tej celotni sodni sagi o RTV še večjo težo grotesknosti in tragikomedije. Je pa to šolski primer slovenskega KRIVOSODJA, ki pa se dotika najmanj 600.000 ljudi in ne zgolj enega posameznika, ki morajo pod grožnjo izvršbe plačevati RTV davek na poneumljanje zgolj zato, ker imajo kakršen koli sprejemnik, TV, radio, avtoradio, računalnik, tablico ali pametni telefon, ko je za sodišče bistveno samo to.Vsebine, laganje, manipuliranje, cenzura, ne-posredovanje zelo pomembnih informacij javnega značaja ljudem, navijaštvo za to ali ono politiko, šikaniranje, diskreditacije in ignoranca s strani vodstva RTV SLO, kar je bilo dokazano v tožbi in na eni in edini glavni obravnavi, so za to "sodnico" nepomembni in irelevantni. Če imaš enega od sprejemnikov bodi tiho in plačuj, pa še podražili bomo z 1.1.2025. RTV SLO ti pa žali um in dostojanstvo, ti pere možgane in manipulira ter straši pa laže o naprimer učinkovitih in varnih cepivih zoper K19. Razlogi in dokazi v tožbi so zahtevali že v štartu oblikovanje SENATA, ki bi moral zaslišati vse predlagane priče, predsem celotnega vodstva RTV SLO in ugotoviti, da sta slovenskemu narod KRŠENI ČLOVEKOVI PRAVICI IN TEMELJNI SVOBOŠČINI, PRAVICA DO SVOBODNEGA ZBIRANJA VESTI IN PRAVICA DO PRIDOBIVANJA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA, KAR BI MORALA DOSLEDNO, POŠENO, CELOVITO IN NEPRISTRANSKO DOSTAVLJATI V SLOVENSKE DOMOVE RTV SLO, K ČEMUR JO ZAVEZUJE OSNOVNO POSLANSTVO ZARADI ČESAR JE BILA SPLOH USTANOVLJENA IN ZAKON O RTV TER ZAKON O MEDIJIH.SODNICA JE SAMO OMENILA, DA SE JE TOŽNIK SKLICEVAL NA ZAKON O RTV, ZAKON O MEDIJIH TER ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH, NIKJER V SODBI PA NI ZAVRNILA TOŽNIKOVIH DOKAZOV IN CITIRANJA ZAKONSKIH ČLENOV, ŠE POSEBEJ IZ OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA, KI VARUJE VSE NAS PRED SAMOVOLJO RTV SLO.TAKO TA SODBA TUDI PO VSEBINI NI SKLEPČNA IN JE NEOBRAZLOŽENA. SEVEDA PA SE V PROTIARGUMENTIRANJE TRDITEV IN ZAKONSKIH ČLENOV NI SPUSTILA, KER NI IMELA NOBENIH PROTIARGUMENTOV, ZATO JE VSE POMETLA Z MIZE Z ENO POTEZO. ČE IMAŠ KAKRŠEN KOLI SPREJEMNIK, BODI TIHO IN PLAČUJ, KAR PA POČNE RTV SLO KOT SERVIS ZA POŠTENO INFORMIRANJE LJUDSTVA PA JE IRELEVANTNO. SODNICA MOJCA MUHA JE PRESTOPILA MEJO ZAKONITOSTI IN JE UTEMELJNO OSUMLJENA, DA JE STORILA NASLEDNJE KAZNIVO DEJANJE: Protizakonito, pristransko in krivično sojenje288. člen kazenskega zakonika RS"(1) Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let.(2) Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi." Za celoten ta upravni spor je pomembno samo to, da bi morala izdati ZAMUDNO SODBO,ker je obvezen Odgovor na tožbo pravno neveljaven, saj ga je podala oseba dr. Asta Vrečko, ki pa za to dejanje ni pridobila uradnega pooblastila Vlade RS kot edine pravne zastopnice države. Da ga je Ministrstvo za kulturo priložilo celo piše na naslovnici Odgovora na tožbo, sicer brez ovezne oznake oz. številke sklepa Vlade RS kot je to običajno, a ga v resnici ni, ker ga tožnik nikoli ni videl v sodnem spisu, niti ni vpisan v popisu sodnega spisa.To bo moralo potrditi zdaj Ustavno sodišče s svojim sklepom kot tudi RAZVELJAVITI TO OGABNO SODBO, ker v pravnem pouku sploh nima navedene možnosti uporabe pravnega sredstva. Še več, sodnica je navedla, da na to sodbo NI PRITOŽBE, kar je direktna kršitev temeljne človekove pravice zapisane v 25. členu Ustave in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, PRAVICE DO UČINKOVITEGA PRAVNEGA SREDSTVA. To pa pomeni, da se lahko pritožnik takoj obrne na ustavno sodišče, ker mu je kršena ena od temeljnih človekovaih pravic. Ampak tega ne bo storil, ker nima nobenega smisla izgubljati časa in enerije, ker je tudi Ustavno sodišče v spregi GLOBOKE DRŽAVE pa je rezultat presoje znan že danes. Morali bi podati pobudo za kazenski pregon zoper imenovano sodnico na Specializirano državno tožilstvo pa tudi tega ne bo, ker morajo to narediti tožilci kar sami po uradni dožnosti oz, kateri koli miličnik, ki bo tole bral, da bo postal policaj.ČE JE BIL TA ZMAZEK OD SODBE NAPISAN V IMENU LJUDSTVA, SI BO O TEM LJUDSTVO SAMO USTVARILO SVOJE MNENJE IN JO BO V KOMENTARJIH RAZTRGALO, ZATO NE RABIMO NOBENEGA USTAVNEGA SODIŠČA.OBLJUBLJAMO PA, DA BOMO OB SPREJEMU NOVE DRUŽBENE POGODBE, KI BO NOV PLEBISCIT A TOKRAT ZA OSVOBODITEV SLOVENIJE, PREDLAGALI NARODU V SPREJEM ŠE ISTI DAN NOV ZAKON O RTV SLO, KI BO POSTOPNO UKINIL OBVEZNO PLAČEVANJE TEGA VSILNEGA DAVKA NA PONEUMLJANJE. NOV TAK ZAKON IMAMO ŽE PRIPRAVLJEN.Zato bo veliko bolj produktivno kot se igrati pink ponk z ugrabljenimi organi vložiti trud in energijo v NAJPOMEBNEJŠI PROJEKT V ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA, TO JE V OSVOBODITEV, OČIŠČENJE IN PREPROD SLOVENIJE. KO SLOVENSKI NAROD Z OSVEŠČENIMI POLITIKI SLOVENIJE ZMAGA NA NOVIH VOLITVAH, BO V TEJ DEŽELI VSE DRUGAČE. NAREJENE PA BODO TUDI REVIZIJE KRIVIČNIH SODB IN POPRAVlJENE BODO KRIVICE VSEM, KI SO JIH DOŽIVELI, ŠKODO PA BODO PLAČALI IZ LASTNIH ŽEPOV IN Z VSEM LASTNIM PREMOŽENJEM TISTI, Z IMENI IN PRIIMKI, KI SO JIH POVZROČILI.To je torej zdaj tudi politični program Osveščenih Politikov Slovenije, ki bodo v službi naroda speljali še bolj POMEMBEN projekt kot je bil tisti 1990-1991, ko smo se za zelo kratek čas OSAMOSVOJILI. Zelo kmalu za tem pa so nas potisnili v povsem podrejen položaj Bruslju in mendatlno pohabljenim globalistom, ki so se odločili nas iztrebiti. Šli smo iz dežja pod slap. Zato imamo zdaj ljudje v tej državi dvojno nalogo, osvoboditi se iz okov slovenske in svetovne globoke države. Ne bo lahko, a ko se ZDRUŽIMO IN POENOTIMO v hotenju zaživeti svobodno, nam tega ne bo mogel preprečiti nihče več. Znova bomo kot smo leta 1990-91 veliko tvegali, a neprimerno manj, če tega ne storimo. Kajti čakati in upati, da nas bo osvobodil kdo drug, pomeni stopati po poti v pogubo. Še ne vidite kaj se dogaja? Kaj je dva dni nazaj izjavil še eden v nizu vodji marionetnih Vlad? POSLUŠAJTE zelo kratko je. To javno pisanje je namenjeno tudi temu, da se ostali kaj naučite in se še tisti, ki se še niste soočite kako deluje ta zločinski režim, še bolj pa zato, da se pridružite osvobodilnemu Gibanju OPS in novi politični skupini Osveščeni Politiki Slovenije, ker samo tako bo slovenski narod končno dosegel zmago in svobodo. Volitve bodo kmalu, tokrat se jih bomo udeležili tudi pripadnice in pripadniki gibanja OPS, a pod pogojem, da se ideja o resnični svobodi vsidra v vaša srca in boste za resnično svobodo pripravljeni tudi kaj narediti. To je pogoj, kot je bil pogoj leta 1990, ko smo množično stopili skupaj in smo bili pripravljeni žrtvovati celo svoja življenja, da bi zaživeli v svoji državi. Zdaj potrebujemo ponovitev zgodovine, ker samo tako bomo lahko oblikovali najboljšo listo srčnih strokovnjakov za volitve in ključen pogoj združene množice za to, da bomo lahko kontrolirali vsako volišče. Vsako njihovo dejanje v državi z svojimi predstavniki, da nove prevare ne bo. Če pa kljub temu bodo poskusili rezultate zgoljufati pa se potem takoj vsi dobimo v Ljubljani in izvedemo islandski scenarij osvobajanja. Mirno a odločno z vtrajnostjo in jasnimi zahtevami, vsak dan, do zmage.Ni druge dragi rojaki kot začeti z nova, RESETIRATI - PONASTAVITI in na novo NA TEMELJU NOVE DRUŽBENE POGODBE, zgraditi po pameti in pod taktirko z znanjem opremljenih, pokončnih in poštenih ljudi -strokovnjakov, državo kot smo si jo želeli leta 1990. A so nas prevarali, poniževali in nas pripeljali na rob propada. Si bomo dovolili, da nas še pahnejo vanj? NE, NIKOLI! Začeti bo treba tam v letu 1990 ko smo se pustili naplahtati starim gospodarjem, ki so obljubljali, da bo poslej vse drugače, da bomo druga Švica, so se pa v resnici zgolj preoblekli v nova cesarjeva oblačila in ndaljevali vse po starem. S tem, da so izvedli roparski pohod stoletja in nas oropali za preko 200 mlrd evrov. Ostala je stara zanikrna miselnost, vladati tako, da imaš vse pod kontrolo, na vseh odgovornih mestih pa sebi pokorne in ubogljive ljudi, če tudi manj sposobne, bolj premetene in bolj lenobne. To so te dni ugotovili tudi Srbi, poslušajte kaj je povedal nekdo, ki zelo dobro ve kje je problem. TUKAJRezultati takega početja pa so vidni na vseh podočjih vsak dan bolj. Gre za dobesedno razpadanje sistema. Ni treba niti naštevati. Tovori-ši z leve in desne, ter vsi iz ozadja, ki to režirate, kreirate in nadzirate, zraven pa še ropate in plenite sadove žuljev naroda, ZAVOZILI STE.Slovenija je zavožen grunt, kar se zgodi z vsako kmetijo, ki jo star gospdar ne preda pravi čas v upravljanje mlajšemu, naprednemu in delovnemu gospodarju.Pa ne vašim naslednikom, ki ste jih vi vzgoli še slabše kot ste bili vgojeni sami, ampak mlademu poštenemu, pravičnemu in marljivemu gospodarju, kar bi se moralo zgoditi takoj po letu 1990 pa se ni, ker ste stari gospodarji po miselnosti in socialistično komunističnih navadah vse vzode odločanja premeteno in z vsakokratno prevaro na volitvah s pomočjo vaših medijskih trobil, zlaganih anketah in volilnih komisij obdržali v svojih krvavih rokah. Tudi zato so vse vaše rabote in zločini še vedno pometeni pod preprogo. Mi si želimo tako državo in tako jo bomo tudi ustvarili, vi pa boste brez vsega naropanega premoženja, dober razvoj, uspeh in srečen slovenski narod opazovali izza ograd zaporov, kjer boste opravljali družbi koristna dela.Tako boste prvič služili pošteno za svoje preživetje, kar boste ustvarili več pa bo šlo za poplačilo narodu, da mu boste vsaj malo poplačali do konca življenja kar ste mu storili. Narod vas bo spremljal preko on-line kamer, da bo opazov ali ipolnjujete vse zahtevane norme. Že kdaj ste bili opozorjeni, da tega ne počnite s strani g. Ladislava Trohe. Že leta 1998, ko je izstopil iz Slovenske vojske, saj mu je bilo dokončno jasno, da dela za mafijo, ki je sesuvala enega osrednjih stebrov državnosti, plenila in ropala proračun Ministrstva za obrambo in slabila moč Slovenske vojske. Piše se druga knjiga in v njej bo zapisano vse kar nebi smeli početi v škodo slovenskega naroda in kako vam je uspel veliki met z roparsko tranzicijo od zrežirane udbovske afere JBTZ nanprej opehariti nveden in naiven narod. Bo pa v knjigi objavljen tudi natančen načrt kaj naj naredimo, da se dokončno OSVOBODIMO.Za ODCEPITEV ste narod navdušili z vašimi medijskimi trobili vi, ker ste svoje zločine in odgovornost za klavrni razpad prejšnje države lahko skrili prav za projekt OSAMOSVAJANJA. Zaslepili ste narod z sladkimi besedami in lažnimi oblčjubami o novi Švici in ga žejnega peljali preko vode. Nemesto, da bi vam narod sodil za 45 let tiranije, vam je ploskal. Kapo dol, brilkantno ste to speljali. Tokrat pa ne bo tako, za OSVOBODITEV se bomo navdušili sami, ker ste vse medijie ugrabili, združen in enoten narod pa bo zahteval za vas sojenje pred PRAVIČNO PRAVNO DRŽAVO in doživljenjski zapor, ker bi bila za vas smrt odrešitev. Čim dlje vam bomo želeli in pomagali živeti, da boste osramočeni še dolgo vrsto let.Vabimo vse državljanke in državljane, Slovenke in Slovence doma in po svetu, da se pridružite Osvobodilnemu Gibanju OPS in po svojih močeh pomagate, da bomo še bolje in hitreje napredovali v smer Osvoboditve, Očiščenja in Preporoda Slovenije. Pa takoj pripravimo tudi vse za ustanovitev drugačne politične skupine Osveščenih Politikov Slovenije. Kliknite na obrazec ali TUKAJ, da si natisnete PDF obrazecIzvolite zdaj na koncu si ogledati, prebrati ta pravni zmazek od SODBE V "IMENU LJUDSTVA" znanstvenice pravnih znanosti, mag, Mojce Muha, podpredsednice Upravnega sodišča v Ljubljani. Poslušajte pa tudi KAJ JE TOŽNK POVEDAL NA SOJENJU 25.11.204Ko je prisotna zdrava pamet, načelnost in poštenje tudi noben znanstveni naslov ne pomaga, da bi stvari prikazali drugačne kot so. RTV SLO je krišteljica temeljnih človekovih pravic in zato bomo morali vsako leto plačati že 170 € od novega leta naprej. Pa to ne bo več dolgo, če se boste dragi prijatelji tudi sami podvizali. Blagoslovljene Božične praznike in vse dobro in najlepše v Novem letu 2025.1990 SE JE ZGODIL PLEBISCIT ZA OSAMOSVOJITEV, 2O25 NAJ SE ZGODI PLEBISCIT ZA OSVOBODITEV. ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD, KI VE KAJ JE TREBA STORITI IN VE KAM ŽELI PRITI, VEDNO ZMAGA.Ekipa OPS

Fri, 6. Dec 2024 at 07:40

883 ogledov

Zvočni posnetek sojenja v zadevi Ladislav Troha : RTV SLO (audio video posnetek)
GLASOVNI POSNETEK iz zgodovinskega sojenja v primeru Ladislav Troha zoper RTV SLO, ker to zahteva plačilo RTV "prispevka", kljub temu, da dokazano krši Ustavo in zakon, je na voljo za poslušanje vsem.Zmedena državna odvetnica trdi, da je dovolj, da imate kakršno koli možnost gledanja RTV oddaj in je že samo to, samo po sebi razlog, da morate plačevati RTV davek na poneumljanje.Sicer pa je zdaj bistveno, da sodišče izda ZAMUDNO SODBO, ker je tožena stranka podala odgovor na tožbo brez zakonitega pooblastila Vlade RS. Tako je tudi nastop državne odvetnice brezpredmeten, ker jim je zadeva že padla, saj kot že rečeno v odgovoru na tožbo niso predložili zakonitega pooblastila Vlade RS ampak so ga šele dva dni pred javno glavno obravnavo.Zdaj vas pa prosimo, da ta zvočni posnetek delite na vse možne načine, da ga bo poslušalo še več naših rojakov doma in po svetu, da se ve in razume, da RTV, ki ne deluje v skladu z Ustavo in zakoni, nismo dolžni plačevati.Ta sodni proces je izredno pomemben, ker bo sodnica morala spisati PRECEDENČNO SODBO, kar bo pomenilo razbremenitev vseh nas, da bi še naprej plačevali manipulativno in zavajajočo ter lažnivo RTV SLO.Deli!Posnetek pa poslušajte na tej povezavi.https://www.facebook.com/share/v/44UhNGCBDiVovASC/In si po poslušanem posnetku preberite še tale prispevek o katastrofi, ki jih povzročajo strupeni MRNa zvarki, ki jim nekateri pomembni strokovnjaki, politikanti in novinarji rečejo brez sramu kar učinkovita in varna cepiva.https://insajder.com/svet/cepiva-mrna-odgovor-na-biolosko-orozje-nevarna-za-zdravje-njihovo-uporabo-bi-bilo-potrebnoTo samo potrjuje navedbe tožnika na sodišču v kakšnen grozovit zločin je ljudi spravila nacionalna RTV SLO, ker ni preverila ničesar, ker je prikrila ključne informacije o prevari kovid 19, uraden dokument, ki je razkril, da Pfizer ob dobavi svojih zvarkov ni vedel ali so ta učinkivita in ali so varna, vedel pa je, da lahko povzročijo še nepoznane stranske učinke.In zdaj RESNICA prihaja na dan, RTV SLO pa še vedno nič. Še vedno vsi veliki uredniki in novinarji, ki bi morali ždeti za zapahi zaporov, tiščijo glave v pesek in čakajo, da bo morda šlo mimo. Pa ne bo šlo, tokrat pač se tega zločina zoper človeštvo in genocida ne bo dalo pomesti pod preprogo. Tudi ne tako, da bi skušal Janša in ostali genocidniki zanetiti državljansko vojno.Ljudje ne nasedajte novim udbovskim provokacijam, ki se jih bodo šli, da bi vas spravili v medsebojna obračunavanja, ker je samo uvedba izrednih ali vojnih razmer njihova možnost bega pred odgovornostjo.Ekipa OPS

Thu, 28. Nov 2024 at 21:24

927 ogledov

UPRAVNA SODNICA, mag. Mojca Muha tožniku RTV SLO ne želi posredovati zvočnega posnetka (VIDEO)
UPRAVNA SODNICA, mag. Mojca Muha tožniku RTV SLO ne želi posredovati zvočnega posnetka z javne glavne sodne obravnave, čeprav je sama odredila zvočno snemanje naroka. Preberite korespondenco in se čudite, ko bodo vsi veljaki tega skorumpiranega sodstva trdili, da vsi delajo strokovno in zakonito. Boste še dolgo tiho in boste šele takrat dojeli, ko boste sami morda padli v njihove mline??? Da mi ne izroči posnetka pa je samo en razlog, bojijo se vas, da bi poslušali to šlamastiko, ki se je v ponedeljek 25.11.2024 odvila na Upravnem sodišču.In še: Se je morda kdo vprašal, zakaj noben slovenski medij ne poroča narodu, da en državljan toži RTV SLO, ker ta nenehno krši Ustavo in zakon, saj sistematično zavaja, manipulira, laže in ne posreduje ljudem pomembnih informacij javnega značaja. Da vam pomagamo, zato ne poročajo te informacije javnega značaja, ki se dotika najmanj 600.000 gospodinjstev, dragi prijatelji, ker so vsi na povodcu UDBOKLEROVSKE MAFIJE.VIDEO posnet po zgodovinski sodni razpravi, v ponedeljek 25. 11. 2024. In še dokument, ki pokaže kako je prav ravnati, ko stranka v postopku zahteva zvočni posnetek. Delite to objavo, ker medijskega poročanja o tako pomembni zadevi, ki se dotika več kot 600.000 prisilnih plačevalcev RTV davka na poneumljanje ne bo. Zato bi vsak posameznik moral postati medij. Gremo naprej do resnične SVOBODE, sodelujmo! Ekipa OPS

Zadnji komentarji

Tomaž Štamcar :

16.2.2025 13:32

SATAN.ISTI 666 IN NJIHOVI LAŽNIVCI NACI-KOMUN.ISTI Donald Drumpf-Trump "Družina Donalda Trumpa ima NEMŠKE KORENINE. Njegov ded Friedrich Drumpf je bil rojen leta 1869 v vasi Kallstadt v Nemčiji. Priimek Drumpf je bil pogost v regiji, vendar so ga kasneje spremenili v Trump, da bi se bolje vključili v Združene države." Melanija Knauss-Drumpf "V nasprotju s pomanjkanjem, ki so ga mnogi (mi žrtve) trpeli v komunističnih časih, so Knavsevi živeli dobro," poroča GQ. Medtem ko je bil Viktor domnevno ČLAN SEVNIŠKE KOMUNISTIČNE PARTIJE, je tiskovna predstavnica Trumpove kampanje Hope Hicks za New York Times povedala, da Knavs nikoli ni bil "aktiven član" stranke." "Victor in Amalija imata 2 hčerki. Prva hči Knavsevih Ines je od prve dame starejša kakšno leto. Sestri sta bili v Mar-a-Lagu s FILANTROPINJO iz Palm Beacha Audrey GRUSS. Priimek Knavs so spremenili v NEMŠKO OBLIKO Knauss." Elon Musk ELON MU$K RESNIČNI ZLOBNEŽ PSIHOPAT IN NACIST V EKIPI TRUMP (lažeta tudi s frizuro). EM666 se sam razkriva kot nacist Z NACISTIČNIM POZDRAVOM in sam pove, da je črni okultni M.AGA. Črna barva smrti mu lepo pristoji in M je zloglasna 13. Hitlerjevi nacisti so bili okultni satanisti. Vse povezano z lažnimi židi-pravimi bankster satanisti in JAR aparthajdom. Še en dokaz, da satanisti vladajo svetu z njihovim bankster denarjem in njihovimi ideologijami nacizmom komunizmom feminizmom aparthajdom... YT Democracy Now! video: 10. februar 2025, 350,039 ogledov "Mafija PayPal": južnoafriški oligarhi, ki obkrožajo Trumpa, od Elona Muska do Petra Thiela https://www.youtube.com/watch?v=QAHSgVk84B0

Prijatelji

Dajana  BabičViktor Moravec

NAJBOLJ OBISKANO

Deseto novo duhovno spoznanje, I. del