V razmislek o vzgoji in izobraževanju naših otrok
Domala vsi voditelji tega sveta imajo pred svojimi imeni in priimki zapisane zveneče takšne in drugačne celo znanstvene naslove (dr. mag. doc. itd) Kaj je potem narobe s to njihovo izobrazbo, da je kljub vsemu temu učenju na svetu toliko slabega?
Ekipa OPS
Drugačna politika

Sreda, 21. Julij 2010 ob 13:34

Odpri galerijo

Domala vsi voditelji tega sveta imajo pred svojimi imeni in priimki zapisane zveneče takšne in drugačne celo znanstvene naslove (dr. mag. doc. itd) Kaj je potem narobe s to njihovo  izobrazbo, da je kljub vsemu temu učenju na svetu toliko lačnih in toliko  nesoglasij, konfliktov, vojn in nasilja? Če bi bila izobrazba v šolah pravilna nebi bilo na svetu nobenega lačnega in nobene vojne.

Ta razmišljanja z veseljem podarjam vsem, ki jih hočete sprejeti. So le delček – upam, da tisti zadnji, manjkajoči - spodbude k temu, da bi tudi vi podali svoja mnenja o vzgoji in izobraževanju v šolah.

Razmišljanja, ki bodo ne šablonska, nepolitična, nereligiozna in, kar je najpomembnejše predvsem odgovorno človeška. V mislih imam tudi(!), a ne le(!!!) razmišljanja ljudi, poklicno delujočih  v vzgojno-izobraževalnem področju. Ljudje nismo nikogaršnja lastnina! Zato tudi šolniki niso tisti, ki bi si kot edini smeli vzeti pravico (monopol) za izdelavo programov in vsega, kar sodi in ne sodi zraven (literatura, pripomočki, prostori, poučevanje, izpraševanje, itd.).
 
Trdno sem prepričan, da so to ljudje, ki kot posameznik, človek – starš ali ne starš po svojih letih izkušenj, zrelosti, odgovornosti, etično in moralno vzorno prenaša etične vrednote človeštva na mlajšo generacijo. Ker pa šolnik kot posameznik ni zgolj izkušen, zrel in odgovoren človek drugače, temveč je po svoji poklicni plati, strokovni delavec te družbe, vzgojen in izobražen za vzgojo in izobraževanje ne samo svojih in pa otrok, s katerimi ima slučajne stike, pač pa za vzgojo in izobraževanje celih skupin mlajše generacije, je dolžnost in to se od šolnikov tudi pričakuje in zahteva, da prenese nauke za vsak bodoči trenutek življenja otrok in mladostnikov na nevsiljiv, ne prisilen, prijazen, motivacijski, v skladu z zmožnostmi in sposobnostmi primeren način in obliko.
 
Možno je vse, le če nam ni vseeno.
 
Kar pa nam, ki smo ljudje, ki imamo pamet zato, da lahko tudi in predvsem zdravo razmišljamo, nikakor ne sme biti, niti kadarkoli postati. Vdajanje v usodo, bi se temu reklo, je tako, kot da bi se prepustili toku, pa če je ta še tako slab, viharen, potapljajoč, grozljiv… Nismo rastline, da bi nas drugi gojili, ker sami tega nismo sposobni. Nismo odvisni od tega ali nas bo kdo zalil, če ne, bomo oveneli in ne preživeli. Le mi sami smo tisti, ki smo si gospodar in kakor si bomo postlali, tako bomo ležali. Zato nam vsaj nekaterim ni vseeno, kaj se dogaja z nami. Na kar seveda vplivajo predvsem odnosi, v katerih pa smo udeleženi vsi.
 
Kaj, koliko in kako prispevamo k prijaznosti in ohranjanju narave, katere zopet samo del smo in ji nimamo pravice škodovati in jo uničevati, pa odločimo sami. Zopet smo pri vzgoji in izobraževanju. Otroka, ki se ga ne nauči učiti se lepot življenja, ki se mu ne nudi vzor ljubezni vsaj na nekaterih mestih, med katere štejem, če že ne družino, pa vrtec, šolo, se tako ne nauči v življenju najvažnejše, to je odločati se. Zakaj je tako? Ker nima ciljev ali če že, ne nujno njemu in družbi pravih. Nihče temu otroku ni pokazal, kako izbirati med nešteto možnostmi. Ker ta otrok ne ve, katere so tiste - boljše in tiste – slabše. Kaj lahko razberemo iz tega? Da ga tisti, s katerimi je imel stike, najpomembnejšega ni naučil. To je:  osnov -  za življenje.
 
Zakaj hoditi v šolo. Ali smo sami, ko smo bili še otroci razmišljali zakaj je treba hoditi v šolo. Takoj, ko so otroci dovolj stari jih pošljemo v šole in vse kar v večini vemo mi in naši otroci je, da se morajo izobraževati, da bi po tem pridobili službe in s tem zaslužek za preživetje. Toda, kaj pomeni biti izobražen? Ali to pomeni narediti razrede osnovne, poklicne ali srednje šole s čim boljšim uspehom, narediti izpite?
 
Mnogi so se sposobni naučiti veliko podatkov na pamet, prepisati od loga drugega ali pa iz  listka cel izpit. Nekaterim je menda omogočeno, da celo s pomočjo vplivnih stricev ali očetov uspešno zaključijo neko šolo. Ali vse to počnemo, da bi si potem služili vsakdanji kruh? Pa ne samo sebi, tudi drugim. S svojo tako ali drugače pridobljeno » na trgu« ponujeno izobrazbo po tem celo življenje režemo kruh sebi in drugim.
 
Problem je, ker to počnejo s posebno vnemo in pristojnostjo ravno tisti, ki so se najbolj učili na pamet. Hodimo v različne šole in se izobražujemo, kar pomeni, da se učimo matematiko, zgodovino, zemljepis, biologijo. Zakaj? Ali je izobrazba le stvar opravljanja izpitov in dodajanja nekaj črk pred svoje ime, ali je to čisto nekaj drugega?
 
Poglejmo vsaj malo okoli sebe in videli bomo v kakšni grozni zmedi je današnji svet. Ali opažate ta svet okoli sebe? Ali vidimo revne, ki nimajo dovolj hrane? Ki nikoli ne morejo na dopust in morajo za osnovno preživetje garati od jutra do večera? Medtem, ko se drugi, teh je neprimerno manj, vozijo v dragih avtomobilih, jahtah in lastnih letalih. Ali je prav da rečemo: » Takšno je življenje. Kaj hočemo, nekateri nimajo sreče.« Ali ne bi torej morali razmišljati o teh stvareh, ko smo še zelo mladi?!
 
Šola pa je tista, ki bi nas morala pripraviti na soočanje s to ogromno širino življenja, z njegovimi bitkami, bedami, trpljenjem in vojnami. Koliko nam v šolah govorijo o tem? Učitelji podajajo neka gola zapisana dejstva, podatke. A to gotovo ni dovolj, da bi znali spoznavati širino, da bi bili občutljivi na stvari, ki se dogajajo okoli nas! Lahko je postati uradnik, guverner ali znanstvenik, toda to ne zajema celotnega življenja.

Življenje je kot ocean. Ta pa ni le to kar vidimo na površju. Je vznemirljivo globok, v njem se pretakajo mogočni tokovi in poln je različnih vrst življenja. Vse to je morje in prav tako je z življenjem. V njem je mnogo vrst življenja, užitkov, bolečin, številnih sistemov in množično iskanje zadovoljstev-sreče. Oceanska razsežnost je celota njegove vsebine-ali smo pripravljeni nanj?!

Zakaj mi o tem ni nihče govoril v šoli? Podatki na podatke, spraševanja, kontrolne naloge, izpiti. V vsakem razredu je preveč deklic in dečkov učitelje tako zanima le pripravljenost na izpite, ne zanima jih očiščenje otroških src. Izobraževanje ne bi smelo biti le trpanje podatkov v naš spomin. Če znamo brati lahko vzamemo v roke enciklopedijo, podatke lahko poiščemo na straneh interneta in tako pridemo do vseh podatkov, ki jih potrebujemo.
Mislim, da je pravo izobraževanje nekaj popolnoma drugega, kot le učenje določenih podatkov na pamet, učenje določenih dejstev in opravljanje izpitov.
 
Dokler nas je strah, se ne moremo izobraževati! Ali sploh vemo kaj je strah? Ali se o tem učitelji pogovarjajo z otroki?
 
V šoli nam ni nikoli nihče rekel naj nas ne bo strah da je kontrolna naloga le vpogled česa še ne obvladamo dovolj dobro, čemu in komu je treba posvetiti več pozornosti. Če bi ravnali tako, sploh ne bi rabili izpostavljati najprej » petkarjev« , » štirkarje« , » trojkarje« , » dvojkarje« in po tem tiste, ki jih je treba osramotiti pred vsemi-» cvekarje« . Kajti ravno ta » cvekar« je morda najbolj od vseh razumel in ve kako npr. deluje avtomobilski motor, je izreden talent za glasbo. Na pamet pa se ni hotel-(mogel) naučiti kdaj je bila kakšna ofenziva med drugo svetovno vojno, ali pa kdaj je Jurčič napisal Desetega brata. Ali je bilo upravičeno, da je zaradi tega dobil » nalepko« slabšega učenca, in ga je ta spremljala celo življenje.
 
Nas je bilo strah svojih učiteljev, svojih staršev, starejših bratov, ali naših tet in tudi raznih avtoritet itd. Starejši imamo moč kaznovanja, moč da mlajše, otroke odrinemo ali pošljemo npr. v drugo sobo. Tako v šoli ali cerkvi, kot doma nas neprestano vzgajajo v strah. Naše življenje je izmaličeno od strahu in od mladosti do smrti nas je strah. Strah, da bomo zboleli, strah kako bomo plačali položnice itd.
 
Večino ljudi je strah. Ne recite » NE« prehitro! Mogoče niste razmišljali o tem, če pa se poglobite v problem strahu, boste opazili, da skoraj vse ljudi na tem svetu, pa naj bodo odrasli ali pa otroci, v srcu gloda nekakšen strah. Ali ni torej namen vzgoje pomagati vsakemu posamezniku osvoboditi se strahu, da bi lahko razvijal svojo inteligenco, človek ki bo razmišljal s svojo glavo, človek, ki si bo upal izražati svoje poglede na stvari in bo dajal svoj prispevek skupnosti v kateri živi in dela itd. Bo aktiven član družbe, saj je to pogoj za delovanje demokratične družbe. Ali v naših šolah usposabljajo naše otroke, za aktivno članstvo v demokratični družbi?
 
To bi moral biti cilj vsake šole, kar pomeni, da morajo biti najprej učitelji brez strahu. Kaj pomaga, če učitelji govorijo o pogumu, neustrašnosti, če se sami bojijo, kaj bo rekel ravnatelj, če se z njim ne bodo strinjali, kaj bodo rekli sosedi, trepetajo npr. pred svojimi možmi ali ženami.
 
Ali ni torej naloga vsakega izobraževalnega sistema v prvi vrsti nas osvoboditi strahu, na pa da nas zgolj pripravlja na opravljanje določenih izpitov in potem nalog v družbi?


Bistveni življenjski cilj vzgoje vsakega učitelja naj bi torej bil: pomagati od otroštva naprej, da se popolnoma osvobodimo strahu, da se spoznamo, odkrijemo svoje sposobnosti, svoja poslanstva in gremo v svet kot inteligentna človeška bitja, polni pravih pobud.
 
Pobuda je uničena, kadar le posnemamo, kadar smo omejeni s tradicijo, kadar slepo sledimo političnim voditeljem ali religioznim učiteljem.
 
Sledenje komurkoli je vedno pogubno za razvoj lastne inteligence. Sam proces sledenja ustvari občutek strahu (podrejenosti) in strah prepreči dojemanje nenavadnih zapletenosti življenja, ki je polno bitk, žalosti, revščine, bogastva in neizmerne lepote – lepote dreves, ptic in odseva sončnega zahoda na gladini jezera. Kadar smo prestrašeni, smo za vse to neobčutljivi.
 
Ali ste že kdaj na sprehodu, opazujoč revne ljudi, kmete, berače storili kaj prijaznega spontano, naravno, iz srca, ne da bi vam kdo povedal kaj storiti? Opazite lahko, da kadar nas je strah je vse to izključeno iz našega življenja. Postanemo neobčutljivi in ne opazimo kaj se dogaja okoli nas. Če nas je strah, se podredimo tradiciji ali sledimo kakemu voditelju ali duhovniku. Torej, ali ste kdaj v svojem življenju pomislili, da bi prosili učitelje, da bi se pogovarjali o tem, kar sedaj govorim.
 
Tega ni v učnih načrtih, pa čeprav so jih pripravljali najboljši strokovnjaki v naši deželi in to menda po vzoru še boljših strokovnjakov v svetu. Sami se prepričajmo ali učitelji naših otrok dojemajo in vidijo vse to. Pravilna vzgoja zahteva zelo inteligentne učitelje-inteligentne v pravem smislu, ne v smislu pridobljenih diplom. A kaj, ko je težava v tem, da so bili tudi oni deležni vzgoje, katero z večjimi ali manjšimi površinskimi popravki prenašajo naprej.
 
Takšna-drugačna vzgoja o kateri govorim, bi nas vse morala zanimati in bi se morali o tem pogovarjati z učitelji, to pa bi se morali pogovarjati tudi otroci z njimi, kajti odrasli bodo, se poročili, imeli otroke in morali bodo vedeti vse o življenju – življenju, ki je boj za vsakdanji kruh, življenju v katerem poteka boj za prestiž, kopičenju materialnih dobrin, boju za položaje, življenje z vso njegovo bedo in z vso njegovo nenavadno lepoto. Z vsem se bodo morali soočiti in živeti tudi naši otroci, in šola je mesto, kjer naj bi vse to pričeli razvozlavati.

Ali smo se v šolah pogovarjali o vrednotah, o notranjem bogastvu, kaj je bolj pomembno za vsakega posameznika duhovno rasti, se bogatiti duhovno ali kopičiti materialne dobrine?.

Ali se kdo pogovarja z otroci, kaj jim pomeni več: ali da jim da oče 20 evrov dnevno ali da jih dnevno pelje na sprehod v naravo. Se kdo pogovarja z njimi o tem brezglavem tekmovanju, kdo bo imel lepši avto, boljšo jahto, boljše naikice itd?! Se kdo pogovarja z njimi o odnosu med partnerjema, kaj je prava ljubezen, spoštovanje, prijateljstvu, o problemih ohranjanja narave?!
 
Ali nam je kdaj kdo povedal, da ni dobro kaditi tudi zato, ker odvržen ogorek v naravo onesnaži 40 litrov pitne vode in, da vodo tudi zato kupujemo v plastenkah, ki dodatno onesnažujejo okolje, ali smo kdaj razglabljali o tem, ali je v redu, da nekdo prodaja vodo, ki je last vseh nas? Ali smo kdaj razglabljali o berači, zakaj so na robu naše družbe, kaj se jim je zgodilo, smo zvedeli njihove življenjsko zgodbo ali je možen izhod iz takšne situacije, kako se temu izogniti, kako to ne postati? Ali se danes o vsem tem pogovarjajo v šoli?
 
Že zaradi tega, bi bilo to prav da bi se otroci seznanili, da vse to obstaja in da so to problemi tega sveta. Zaradi tega, da bi otroci znali izražati svoj individum in da jih ne bi bilo strah nastopiti pred sošolci, učiteljem. Tudi, če bi imeli o neki stvari čisto nasprotujoče mnenje, ki je plod čisto njihovega razmišljanja, njihove inteligence. Če učitelji učijo le fiziko, matematiko in zemljepis ter zgodovino, to očitno ni dovolj. Najbolj pomembno je, da smo prebujeni, čuječi, da sprašujemo, da spoznavamo, in da se prebudijo naše lastne pobude.
 
 
            Starši in učitelji bi torej morali skupaj rešiti problem strahu in s tem odpreti vrata lastnemu razumu na vse strani. Toda mi, starši, smo prestrašeni kaj bo z našimi otroci, če se ne bodo poročili ali, če ne bodo dobili zaposlitve. Bojimo se, da bodo skrenili na slaba pota in tega kar bodo rekli drugi ljudje. Zaradi tega strahu jih silimo v določene vzorce in prisile strahu, kjer pa ne morejo razvijati svoje inteligence.
 
 
Seznanjeni smo, da v svetu izven naše družine, izven našega doma, v Ameriki, v Rusiji in še kje pripravljajo pripomočke za množično uničevanje. Svet gre skozi strašno obdobje in vsi politiki, vsi voditelji, so zelo zmedeni, čeprav trdijo, da niso, kajti povsod so vojne, povsod so problemi. Svet trenutno ni nekaj lepega, mesto srečnega življenja. Ali ni vse to dogajanje plod tudi, in največ vzgoje, ki smo jo bili deležni. Govorim seveda o » nepravi« , zgolj površinski vzgoji, kajti, če bi bili v šolah soočeni s temi problemi in bi nam jih pomagali spoznati in poiskati rešitve za odpravo vzrokov, po tem teh anomalij ne bi bilo.
 
Če naši otroci ne bodo deležni prave vzgoje, bodo nadaljevali z ustvarjanjem sveta, ki bo ravno tako ali pa še bolj nesrečen, še bolj beden, še bolj zmeden.
 
Ali ni torej pomembno spoznati pravi način izobraževanja, da bomo sposobni ustvariti popolnoma drugačen svet-svet v katerem bomo skupaj živeli srečno, v katerem ne bo revnih in ne bogatih, niti velikih politikov, ki imajo vso moč, prestiž sijaj, niti zatiranih, ki nimajo nič in garajo do smrti. Mladi so tisti, ki bodo ustvarili nov svet, ne starejši ljudje, kajti starejši delujejo v smislu popolne zmede.
 
Le s pravilno vzgojo bodo mladi lahko ustvarili novi svet. Vse je v njihovih rokah, ne v rokah politikov ali duhovnikov. Če bodo pravilno vzgajani, bodo ustvarili čudoviti svet– neslovenski, neevropski, neruski, nekitajski ali ameriški svet in ne svet razdeljen po verski pripadnosti katoličanov, pravoslavcev, hindujcev, muslimanov, temveč svet, ki bo naš od vseh, svet, v katerem bomo vsi živeli skupaj v sreči. Zagotovo je ustvarjanje takšnega sveta v rokah mladih in od nikogar drugega. Zato je tako zelo pomembno, kako bodo ti mladi ljudje izobraževani in kakšne učitelje bodo imeli.

Če je učitelja strah, bo strah tudi njegove učence. Če je učitelj omejen, plehek, malenkosten in oblasten, ki le podaja podatke, potem bodo tudi učenci pridobili zavesti, ki so omejene, plehke, malenkostne, oblastniške in odrasli bodo v neobčutljivost in nerazumevanje življenja.

Torej resnično zelo pomembno je, da otroke vzgajamo in jih vzgajajo pravilno, kar pomeni, da zrasejo v svobodo. Toda svobodni ne morejo biti, če se bojijo nas staršev, učiteljev, oblasti, avtoritet, javnega mnenja ali mnenja stare mame. Prestrašenost od kogar in česar koli, ne vodi k svobodi! še manj k notranjemu miru in navdušenju.
 
Najbrž ste tudi vi opazili, da se učitelji niso nikoli poglobili v ta problem strahu, kajti v trenutku, ko so nas s prisilo-z » grozečo« prijaznostjo ali z discipliniranjem– pripravili v uboganje, se je pričel strah. Če učitelj, z namenom da prisili učenca v učenje, njega primerja z drugim učencem, če reče, da je nekdo manj inteligenten kot nek drug deček ali deklica, je to uničevanje.
 
V sedanjih šolah imamo izpite, ki pogojujejo strah in imamo sistem ocenjevanja, kar pomeni, da je učenec vedno primerjan z nekom drugim. Zato pametnejši ali bolj iznajdljiv postane bolj pomemben in nič več ni enako pomemben vsak posameznik. Če učenec ni zelo dojemljiv, za to, kaj se od njega pričakuje, kaj se navadno zgodi?
 
V šoli ga postavijo na rep, zapostavljajo-kar je neodgovorno, neobčutljivo dejanje učitelja, saj je ta učenec prav tako pomemben, kot kdor-koli drug. Neumnost- neobčutljivost-neinteligentnost učitelja potisne nekatere učence na rob razreda in njegova primerjava s » pametnejšimi« učenci jih uničuje. Toda primerjava je osnova našega tako imenovanega izobraževanja in celo naše celotne kulture. Naloga učitelja bi morala biti pomagati otroku, da bi spoznal samega sebe, a do tega mu ne more pomagati, če stalno primerja učenca z nekom drugim. Primerjava nas uničuje, zato se nikoli ne primerjajmo s kom drugim.

 
Celotno naše izobraževanje ni torej nič drugega kot krotenje, dresura in utrjevanje strahu.

To je grozljiva stvar.
 
Ali s pomočjo kontrolnih nalog in izpitov resnično ugotovimo sposobnost otroka? Otrok lahko ne opravi izpita, ker ima tremo, poln strahu pred izpitom, medtem, ko drugi, ker ni obremenjen z njimi, z lahkoto opravi izpit. Če bi otroka opazovali iz tedna v teden, če bi pozorno spremljali njegove lastnosti, opazovali njegov karakter, način igranja igre, način govorjenja, zanimanja, ki jih kaže, način učenja, način prehranjevanja, po tem bi spoznali učenca, ne da bi se naslanjali izključno na izpite, ki naj bi odkrivali njegove sposobnosti.
 
Zelo se spomnim na vsakokratno kepo, ki sem jo čutil v želodcu pred izpitom. Tudi takrat, ko sem se kakšno snov naučil tudi na pamet in sem zaradi tega bil prepričan, da znam.
 
Študent, ki je zelo spreten pri učenju, oziroma opravljanju izpitov, je lahko manj sposoben na drugih področjih in največkrat tudi je. Ocenjevanje, primerjanje in vsaka oblika prisile, skozi prijaznost ali grožnjo, pogojuje strah se vanj, ko smo mladi, ujamemo in se z njim borimo do konca življenja.
 
Že če nekdo reče- » moram se učiti« , je to nasilje. Nam potem odzvanja v glavah moram, moram kar pa moramo narediti, je nasilje nad samim seboj. » Moram se učiti, da bom opravil izpit.« Namesto, da bi si rekel, to snov bom z veseljem pregledal, ker bom v njej našel veliko zanimivega. Zato je vloga učitelja tako pomembna, da zna snov predstaviti, da je zanimiva in, da učence pritegne, da jo spoznavajo. Ali preberete cel časopis ali samo teme, ki se vam zdijo zanimive?
 
Ali bi vas osrečevalo, če bi se morali cel časopis naučiti na pamet? Ker, če ne, bi dobili negativno oceno. Če ni strahu se veliko lažje učimo. Če imamo občutek, da nismo prisiljeni v nič, bomo spoznali kaj nas v resnici zanima, in po tem bomo do konca življenja počeli tisto, kar resnično radi počnemo-kar je veliko bolj pomembno, kot postati nesrečen uradnik, ker pač moramo imeti službo. Početi nekaj ker starši silimo v to, ali ker tako zahteva družba, je neumnost.
 
Samo poglejmo stanje pri vpisu na fakultete. Kolikšna je zasedenost pri vpisu v ekonomsko ali pravno fakulteto? Najbrž to ni zaradi tega, ker bi vsi otroci srčno radi hoteli postati ekonomisti in pravniki. Najbrž to zahteva od mladih družba, trenutna situacija, vpliv in ambicije staršev, iskanje večjega kupa denarja in seveda najbrž tudi vpliv ameriških filmov o sposobnih advokatih in biznis menih.

Že s tem, kar resnično radi počnemo, naravno ustvarjamo nov boljši, nepokvarjen  svet. Delajmo tako in tisto, da bo naše delo postajala ljubezen, ki je vidna. Vendar ne moremo ustvarjati novega sveta, če smo prestrašeni.

Zato mora, vsaj v mladih, ostati duh upornosti.
 
Ali sploh vemo kaj je upornost?
 
Ko odraščamo, že v otroštvu, življenje pritiska na nas v obliki staršev, sosedov, učiteljev, tradicije, duhovnikov ter kulture družbe, v katero nas vzgajajo in skušajo vkalupiti. Vse to nas oklepa kot zapor in nas sili v takšne vzorce obnašanja, zato nismo nikoli to, kar smo v resnici.
Ali ni torej pomembno, da nam vzgoja pomaga k svobodi? Da lahko mislimo in živimo brez strahu in sami spoznavamo, kaj je ljubezen? Če imamo svoje otroke resnično radi, jih bomo vzgajali na tak način.
 
Pazili bomo, da bodo svobodni- svobodni v življenju in odraščanju brez strahu, svobodni v veselju. Toda obstaja zelo malo takih staršev na svetu, kajti večina jih zapoveduje svojemu otroku, da mora to in onega ne sme, da mora biti podoben nekemu vzornemu učencu ali svojemu očetu, da mora postati pravnik, policaj, pevec ali kar koli drugega. Vse eni sami pogoji, če bo pridna, bo to in če ne, bo hudo. Strah na strah. Žal, res žal mi je, ko se spomnim, da je iz strahu zaradi slabega uspeha ali česa drugega  v šoli ali staršev veliko-preveč mladih ljudi seglo po svojem življenju. Ali je vredno?
 
Ali smo kdaj pomislili, da se nepravilna vzgoja oz. izobraževanje kaže pri mladih v tem čemur smo priča dnevno. Ali pa na ta način izražajo svoj upor do tega norega sveta: droge, alkohol, nasilje, zgodnja spolnost, tavanje v megli, tavanje brez vizije, izgubljenost. Takšnega sveta mladi nočejo, ta svet je preživel, a ne damo jim možnosti, da bi naredili novega.
 
Zelo težko je razumeti vse te probleme in ko odrastemo, jih lahko spoznamo le, če znamo razmišljati, smo razvili inteligenco. Inteligenca se mora roditi, ko smo mladi, kar pomeni, da morajo vse to najprej spoznati učitelji. A zelo malo je učiteljev, ki bi bili razumevajoči, kajti za večino učiteljev pomeni učiti le posel zaradi denarja-službo. Niso šli v ta poklic zaradi tega, da bi izobraževali na tak način o katerem pišem (oz. razmišljam), pač pa zato, ker so jih tako usmerili njihovi starši. Morda zaradi tega, ker je to varna zaposlitev ali pa zaradi plače. Tako je po tem malo verjetno, da jih izobraževanje otrok kot tudi lastno izobraževanje v resnici zanima.
 
Svet se drobi, razpada na delčke. Vedno znova nastajajo vojne, nasilje se širi, lakota, beda in ustvarjanje bodočega novega sveta je na ramenih mladih. Toda mladi ne morejo zgraditi zdravega sveta, če v njih ni upornega duha, in takšnega pravega upornega duha ne morejo imeti, dokler obstaja strah, ki pohablja inteligenco. Torej ustvarimo možnosti, da naši otroci naredijo nov svet. Doma in v  šoli se vse začne.
 
Svoje razmišljanje sem napisal tako tudi zaradi tega, ker sem bil deležna vzgoje v šoli, ki mi ni pomagala spoznavati samega sebe in tega zapletenega sveta, za katerega sem zdaj prepričan, da ni samo golo zbiranje in pomnenje podatkov o njem. V šoli sem bil večkrat deležen celo udarcev, lasanja in drugih poniževanj. Kakor tudi nekateri moji sošolci. Tega učiteljem nisem zameril, saj zamere ne nosim v sebi.
 
Pred mojim priimkom ne iščite dodatkov v obliki titul, ker jih nimam. Hkrati pa nimam nič proti tistim, ki jih imajo, saj so se trudili, da so jih dobili. Siguren pa sem, da titula še ne zagotavlja tega, da človek razmišlja s svojo glavo in tako razvija svojo inteligenco. Večkrat mu naučenost teorije lahko celo bolj preprečuje, kot nasprotno, saj je naučene podatke pripravljen ponavljati v nedogled. Tako lahko kaj hitro pozabi, da bi bilo dobro, ko bi se sam dokopal do raznih ugotovitev.
 
Ali ni čudno to, da kar govori ali piše človek, ki ima pred priimkom dr., mag., največkrat vzamemo kot čisto zlato?! Nekdo pa, ki na veliko bolj preprost, življenjski, na ne naučen način, brez uporabe neskončnega števila tujk, pove globoke in svobodne misli, ni upoštevan. In to zgolj zaradi tega, ker nima pred priimkom zvenečega naziva.
 
Poznam tudi zelo izobražene ljudi, ki niso obremenjeni s svojimi titulami in jih tudi ne izpostavljajo. Ti so večinoma zares inteligentni in to dokazujejo brez, da bi ljudi obremenjevali s svojimi nazivi. Torej učenje zgolj za titule, boljšo zaposlitev, položaj pomeni zastoj pri razvoju inteligence. Svet oz. države v njem vodijo predvsem izobraženi ljudje z zvenečimi titulami, a kljub temu je na svetu veliko revnih, veliko lačnih, veliko vojn in bede. Ali ni to dovolj zgovoren dokaz, da je bilo nekaj hudo narobe pri njihovi vzgoji? Neverjetno je, da to dopuščajo in, da sami še naprej ustvarjajo nove in nove razprtije.

V razmislek torej vsem, še posebej pa snovalcem in izvajalcem učnih načrtov ter strategij pri vzgoji oz. izobraževanju naših otrok. S pomočjo svobodnega razmišljanja in visoko razvite inteligence ter zavesti naših otrok, bo nastajal nov veliko bolj prijazen svet za vse. Ali jim bomo to pustili in jim pri tem pomagali, jih podpirali in jim stali ob strani pa je na nas!

Naredimo takšno šolo, ki bo morda še koga spodbudila v podobna razmišljanja. Začnimo vsaj razmišljati o njej na  drugačen način. Verjamem, da bodo do drugačnih razmišljanj pozitivni tudi politiki, saj gre tudi za njihove otroke in bomo končno le naredili šolo, ki ne bo produkt nobene politične stranke, nikakršne religije, ideologije, kaj šele  kakšnih ozkih osebnih ambicij in ne bo nastajala s prepiranjem » kdo bo koga« . Ko bodo v parlament nekoč sedli ljudje, ki bodo deležni vsaj približno takšne vzgoje o kateri razmišljam, bomo na njih gotovo ponosni.
 
POTREBUJEMO ŠOLO ZA USTVARJANJE NOVEGA SVETA, SVETA POLNEGA RAZUMEVANJA ZA VSE, SVETA BREZ FIZIČNEGA IN PSIHIČNEGA NASILJA, SVETA, KI BO POLN LJUBEZNI ZA VSE LJUDI IN OSTALO NARAVO. 

Ladislav Troha
                                                          
                                                                                                                                                                  

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 19. Jun 2025 at 00:49

131 ogledov

KNJIGA, ki jemlje dih oblastnikom
Avtor Ladislav Troha – nekdanji visoki častnik Slovenske vojske, žvižgač, disident, ustanovitelj Gibanja OPS in človek, ki so ga oblastniki skušali utišati z obljubami, grožnjami, montiranimi procesi in prisilno psihiatrijo – v tej knjigi podaja prvo celovito, poglobljeno in dokumentirano pričevanje o ugrabitvi države po letu 1991.Ugrabljena ni zgolj knjiga. Je zgodovinski dokument, politična obtožnica in osebna izpoved hkrati. V njej boste našli:zamolčane resnice o zarotah med levimi in desnimi elitami,razkritja o prikritem dogovoru Kučan–Janša za delitev plena po osamosvojitvi,dokaze o kraji več kot 400 milijard evrov skupnega premoženja,vpogled v mehanizme nadzora, cenzure in uničenja vseh, ki si drznejo misliti s svojo glavo.To je knjiga za tiste, ki se ne zadovoljijo s tem, kar povedo televizija, stranke in uradna zgodovina. To je knjiga za ljudi, ki hočejo vedeti, kdo v resnici vlada Sloveniji – in zakaj se stanje že 30 let ne spremeni, ne glede na to, kdo je na oblasti.👉 Če iščete resnico.👉 Če dvomite.👉 Če čutite, da je nekaj zelo narobe z državo, v kateri živimo –potem je UGRABLJENA knjiga, ki jo morate prebrati.📣 Opozorilo: Branje te knjige lahko resno ogrozi vašo vero v sistem.🛒 Na voljo zdaj. Naročite svoj izvod, dokler ga še lahko.Ekipa OPS

Sat, 14. Jun 2025 at 11:04

138 ogledov

KO SISTEMSKO KORUPCIJO V SLOVENIJI ŠČITI KPK!
KDO ŠČITI SISTEMSKO KORUPCIJO V SLOVENIJI? Danes sem na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vložil URADNO PRITOŽBO, ker se ta že več mesecev IZOGIBA OBRAVNAVATI resne indice sistemske korupcije na Finančni upravi RS (FURS).Gre za primer, ki ga slovenska javnost pozna: več kot POL MILIJONA EVROV davčnega dolga znanega posameznika Jureta Jankovića je čudežno zastaralo,FURS ni ukrepal, ni izterjal, ni zahteval poplačila,odgovorne osebe so dolga leta zavestno dopuščale, da zadeva pade v zastaranje,nekdo je s tem pridobil ogromno neupravičeno korist – denar slovenskih davkoplačevalcev!Kaj pomeni "sistemska korupcija"?To ni več le nepozornost uradnika.To ni več napaka v postopku.To je NAMERNA OPUSTITEV dolžnega ravnanja, s katero se pomaga "svojim".In ravno TAKŠNE PRIMERE bi morala KPK obravnavati!KPK ima v skladu z zakonom dolžnost ukrepati, ko obstaja sum, da so javni uslužbenci zlorabili funkcijo zaradi koristi zase ali za druge.Toda namesto tega KPK v zadevi že več mesecev IZGOVORNO TRDI, da NI PRISTOJNA, ker da gre "le za vprašanje davčnega postopka", zato zadevo kar prepušča notranji službi FURS (kjer naj bi zaposleni preiskovali lastna ravnanja?!) in Ministrstvu za finance (ki je nadrejeni organ FURS-u).Takšno početje ni več le izgovarjanje, ampak neposredna zavrnitev dolžnosti, ki jo KPK ima po zakonu.Zato sem danes vložil pravno utemeljeno pritožbo in zahteval: da KPK TAKOJ začne vsebinski postopek predhodnega preizkusa, da sama preveri odgovornost za omogočeno zastaranje, da opravi svojo funkcijo kot NEODVISNI VARUH JAVNEGA INTERESA.Če KPK v takšnih primerih ne vidi sistemske korupcije, potem se moramo vprašati: Ali so zakoni o preprečevanju korupcije mrtva črka na papirju?Kdo v tej državi nadzira nadzornike?Koliko še imamo pravne države?Ne bomo utihnili. KORUPCIJA UBIJA PRAVNO DRŽAVO.S KORUPCIJO SE NE BORIŠ TAKO, DA SE PRED NJO SKRIJEŠ.Vašo podporo pri boju za pravno državo in odgovornost pričakujem tudi naprej.Delite, komentirajte, razširite. Borba za resnico se nadaljuje. PRAVNA DRŽAVA ALI MAFIJSKA DRŽAVA? To je vprašanje.Odgovor KPK na njigove izgovore in sprenevedanja.Deli na polno!EkipavOPS

Sat, 14. Jun 2025 at 10:50

116 ogledov

UGRABLJENA – knjiga, ki je oblast noče, da bi jo prebrali
Resnica, ki jo skrivajo že 35 let. Knjiga, ki razkriva ozadja slovenske ugrabljene države. Ste se kdaj vprašali:Zakaj resnica o JBTZ nikoli ni bila v celoti razkrita?Zakaj so arhivi UDBE izginili?Kdo je v resnici vladal in še vlada Sloveniji?Kako delujejo montirani sodni procesi, politični pregoni in sistematično rušenje ljudi, ki si drznejo povedati resnico?V knjigi UGRABLJENA major Ladislav Troha prvič javno in v prvi osebi razkriva svojo 25-letno bitko s sistemom, ki je ugrabil državo, zlorabil institucije in uničeval ljudi, ki so si drznili misliti s svojo glavo. Iz knjige boste izvedeli:Resnično ozadje afere JBTZ.Kako je Koalicija DEMOS postala podaljšana roka stare UDBE.Zakaj smo dobili tujo, vsiljeno ustavo.Kdo je ubil Ivana Krambergerja.Kako je potekal resnični državni udar ob Depali vasi.Kako so narod okradli v največjem ropu stoletja - privatizaciji.Kako delujejo novi obrazi in večni voditelji.Vse o kovid zločinu.O svojih petmesečnih in gladovnih stavkah za resnico.Kako so potekali montirani sodni procesi, psihiatrične diskreditacije in medijski umori.Kako deluje ugrabljen FURS in kako uničujejo družine.Zakaj je Slovenija danes država ugrabljenih institucij. To ni teorija. To je osebno pričevanje, dokumentirano, preverljivo in dokazljivo.Posebna prednaročniška ponudba: Podpisan izvod avtorjaBrez poštnine za vse prednaročnike Prvi dostop do resnice, ki jo skrivajoNaročite na:www.ugrabljena.siladislav.troha@gmail.comSMS na 031 274 419 (napišite: Ime, priimek, naslov kamor naj pošljemo knjigo, e-naslov)To je knjiga, ki je oblast ne želi na policah. Zato o njej molčijo vsi mediji in blogerji. Vi pa imate zdaj priložnost, da spoznate resnico in si prihranite leta samostojnega raziskovanja.Za resnico. Za pravico. Za Slovenijo.ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD, KI VE KAJ JE TREBA NAREDITI IN VE KAM GRE – VEDNO ZMAGA.Povej naprej!Klikni na slikoEkipa OPS

Thu, 8. May 2025 at 13:25

770 ogledov

Kolektivna tožba zoper korporacijo Republiko Slovenijo, njeno vlado in ministrstvo za zdravje
OSNUTEK TOŽBAZOPER REPUBLIKO SLOVENIJO, VLADO RS IN MINISTRSTVO ZA ZDRAVJETožeča stranka:Združenje v Gibanju OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije, ki ga zastopa predsednik Ladislav Troha s sedežem Ruska ulica 2, 1000 Ljubljana, ki zastopa interese več kot 135.000 državljanov Republike Slovenije, ki so brez osebnega zdravnika in vse državljane, ki so prizadeti zaradi predolgih čakalnih vrst za zdravstvene storitve. Tožena stranka: Republika Slovenija, s sedežem na Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana. Vlada Republike Slovenije, s sedežem na Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, s sedežem na Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana.Predmet tožbe: Ugotovitev kršitve ustavnih in zakonskih pravic do pravočasnega in kakovostnega zdravstvenega varstva zaradi: Pomanjkanja osebnih zdravnikov za več kot 135.000 državljanov. Nezaslišano dolgih čakalnih vrst za zdravstvene storitve, ki v nekaterih primerih trajajo več let.Zahteva za odškodnino zaradi materialne in nematerialne škode, ki so jo tožniki utrpeli zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev kljub plačevanju obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zahteva za izdajo odredbe, s katero se toženim strankam naloži takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkanja zdravnikov in skrajšanje čakalnih vrst.Dejanske navedbe:Več kot 135.000 državljanov Republike Slovenije nima dostopa do osebnega zdravnika, kar onemogoča izvajanje primarne zdravstvene oskrbe, preventivnih pregledov in pravočasnega zdravljenja. Čakalne vrste za specialistične zdravstvene storitve (npr. ortopedija, kardiologija, onkologija) pogosto presegajo več tednov, več mesecev in celo več let, kar vodi do poslabšanja zdravstvenega stanja, trpljenja in v nekaterih primerih smrti. Državljani plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje prek prispevkov in dopolnilno zavarovanje, ki naj bi zagotavljalo pravočasen dostop do zdravstvenih storitev, a zdravstveni sistem ne izpolnjuje svojih obveznosti. Tožene stranke (Republika Slovenija, Vlada RS, Ministrstvo za zdravje) niso sprejele ustreznih ukrepov za zagotovitev zadostnega števila zdravnikov, financiranja zdravstva in skrajšanja čakalnih vrst, kar predstavlja opustitev dolžnosti in kršitev pravic. Pomanjkanje zdravnikov in dolge čakalne vrste so sistemski problem, ki ga potrjujejo javni podatki (npr. poročila NIJZ, ZZZS) in protesti v podporo javnemu zdravstvu (npr. shodi Glasu ljudstva januarja 2023). Pravna podlaga: Ustava Republike Slovenije: Člen 51: Pravica do zdravstvenega varstva je kršena zaradi nedostopnosti osebnih zdravnikov in predolgih čakalnih vrst. Člen 2: Država ni zagotovila učinkovitega sistema zdravstvenega varstva, kar krši načelo pravne države. Člen 34 in 35: Nedostopnost zdravstvenih storitev ogroža osebno dostojanstvo in telesno integriteto.Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP): Člen 5: Tožniki niso deležni pravočasne in kakovostne oskrbe. Člen 7: Enak dostop do zdravstvenih storitev je onemogočen. Člen 11: Tožniki ne morejo svobodno izbrati zdravnika. Člen 44: Tožniki imajo pravico do odškodnine zaradi kršitev.Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP): Člen 2: Država ni zagotovila pogojev za varovanje življenja. Člen 3: Dolge čakalne vrste povzročajo trpljenje, ki lahko pomeni nečloveško ravnanje. Člen 8: Nedostopnost zdravstvenih storitev negativno vpliva na zasebno življenje. Člen 13: Tožniki nimajo učinkovitih pravnih sredstev za reševanje sistemskih kršitev.Mednarodne pogodbe: Splošna deklaracija o človekovih pravicah (člen 25). Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (člen 12). Listina EU o temeljnih pravicah (člen 35). Evropska socialna listina (člen 11).Zahtevki: Sodišče naj ugotovi, da so tožene stranke kršile ustavne in zakonske pravice tožnikov do zdravstvenega varstva zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov in predolgih čakalnih vrst. Sodišče naj toženim strankam naloži plačilo odškodnine vsem tožnikom za materialno škodo (npr. stroški zasebnih storitev, izguba dohodka) in nematerialno škodo (npr. trpljenje, poslabšanje zdravja) v višini, ki jo določi sodišče na podlagi dokazov. Sodišče naj toženim strankam naloži takojšnje ukrepanje, vključno z: Zaposlitvijo zadostnega števila zdravnikov za odpravo pomanjkanja. Skrajšanjem čakalnih vrst na zakonsko sprejemljive roke (npr. 30 dni za specialistične storitve). Povečanjem financiranja javnega zdravstva.Sodišče naj toženim strankam naloži povrnitev stroškov postopka.Dokazi: Poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o pomanjkanju zdravnikov in čakalnih vrstah. Javne izjave in poročila (npr. shodi Glasu ljudstva, januar 2023), ki potrjujejo sistemski problem. Osebne izjave tožnikov o škodi (npr. zdravstvene kartoteke, potrdila o čakalnih dobah, računi za zasebne storitve). Strokovna mnenja zdravnikov o vplivu čakalnih vrst na zdravje. Mediji in članki, ki dokumentirajo krizo v zdravstvu (npr. Euractiv, 2023). Pravna pot: Tožba se vloži na Upravno sodišče RS (za izpodbijanje neukrepanja države) ali Okrožno sodišče (za odškodninske zahtevke). Po izčrpanju domačih pravnih sredstev je mogoča pritožba na Ustavno sodišče RS ali Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), če so kršene pravice iz EKČP.Praktični koraki za izvedbo tožbeZbiranje tožnikov: Organiziramo prizadete državljane prek Gibanja OPS tako, da se oglasite na mail z jasno opredelitveijo, da želite sodelovati v kolektivni tožbi: Gibanjeops2013@gmail.com Vsak tožnik mora predložiti dokaze o škodi (npr. da je brez osebnega zdravnika, , da ima naročeno obravnavo pri specilistu več kot 30 dni, zdravstvene posledice zaradi čakanja ali zaradi tega, ker sploh nima osebnega zdravnika.Pravna pomoč: Najeti bo treba odvetnika ali več njih, specializirane za kolektivne tožbe ali upravno pravo (npr. odvetniške pisarne, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami). Zahtevali bomo sestanek pri Varuhu človekovih pravic RS s pričakovanjem, da bo javno podprl tožbo z mnenjem ali priporočili.Dokazno gradivo: Zbrati bo potrebno vse uradne podatke (npr. ZZZS, NIJZ) o številu državljanov brez zdravnika (135.000) in čakalnih dobah. Pridobti bo treba izjave prizadetih v video izjavah (npr. zdravstvene kartoteke, potrdila o čakalnih vrstah in jih bomo na sodišču predvajali kot del dokaznega gradiva. Uporabili bomo javne vire, kot so poročila o shodih Glasu ljudstva (2023), ki potrjujejo nezaslišane razmere v zdravsstvu. Vložitev tožbe: Pripravili bomo tožbo v skladu z ZKolT (Zakon o kolektivnih tožbah) in jo bomo, če bomo izpolnili vse zgoraj navedene pogoje, na pristojno sodišče. Na sodišču bomo zahtevali status kolektivne tožbe, kar bo omogočilo zastopanje vseh prizadetih brez individualnih vložitev.Medijska podpora:Uporabili bomo internetne platforme, kot je spletna stran Gibanja OPS, za ozaveščanje in pridobivanje podpore. Poudarjali bomo, da gre za sistemsko kršitev pravic, kar bo pritegnilo pozornost javnosti in pritisk na vlado.Izzivi in ovire: Dokazovanje škode: Vsak tožnik mora dokazati konkretno škodo (npr. poslabšanje zdravja, finančni stroški). To je lahko zahtevno za 135.000 ljudi, zato je ključno zbiranje skupnih dokazov (npr. statistike NIJZ). Sistemska narava problema: Sodišče lahko ugotovi, da je problem sistemski, a ne pripiše neposredne odgovornosti posameznim uradnikom, kar oteži odškodninske zahtevke. Politična občutljivost: Tožba lahko naleti na odpor vlade, ki bo trdila, da rešuje problem (npr. pogajanja s sindikati zdravnikov, 2023). Časovni okvir: Postopki so lahko dolgotrajni, zlasti če se zadeva prenese na ESČP po izčrpanju domačih pravnih sredstev.Dodatne možnostiPritožba Varuhu človekovih pravic RS: Varuh lahko izda priporočila vladi ali podpre tožbo z mnenjem o kršitvah pravic. Pobuda za ustavno presojo: Če obstajajo zakoni ali podzakonski akti, ki omogočajo sedanje stanje, lahko zahtevate presojo na Ustavnem sodišču RS. Mednarodni pritisk: Obrnite se na Svet Evrope ali WHO z opozorili o kršitvah pravice do zdravja, kar lahko okrepi pritisk na Slovenijo.Poziv k sodelovanju v kolektivni tožbi zoper Republiko Slovenijo zaradi kršitev pravice do zdravstvenega varstvaSpoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije,Več kot 135.000 posameznikov v Sloveniji nima dostopa do osebnega zdravnika, čakalne vrste za specialistične zdravstvene storitve pa pogosto trajajo tudi več tednov, messecev ali celo več let.Kljub plačevanju obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja smo prikrajšani za pravočasno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki nam jo zagotavljajo Ustava Republike Slovenije, Zakon o pacientovih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah ter mednarodne pogodbe, katerih podpisnica je Slovenija.To je nesprejemljivo! Pomanjkanje zdravnikov in predolge čakalne vrste ogrožajo naše zdravje, dostojanstvo in celo življenje. Država, Vlada RS in Ministrstvo za zdravje so dolžni zagotoviti učinkovit zdravstveni sistem, a svojih obveznosti ne izpolnjujejo.Zato v Gibanju OPS pripravljamo kolektivno tožbo zoper Republiko Slovenijo, Vlado RS in Ministrstvo za zdravje, s katero bomo zahtevali:Ugotovitev kršitve naših ustavnih in zakonskih pravic do zdravstvenega varstva. Odškodnino za materialno in nematerialno škodo, ki smo jo utrpeli zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev (npr. poslabšanje zdravja, stroški zasebnih storitev, trpljenje). Takojšnje ukrepanje države za odpravo pomanjkanja zdravnikov in skrajšanje čakalnih vrst.Kako se lahko pridružite?Vabimo vse prizadete državljane – tiste brez osebnega zdravnika, tiste, ki čakate na zdravstvene storitve, in vse, ki ste utrpeli škodo zaradi neustreznega zdravstvenega sistema –, da se pridružite kolektivni tožbi. Vaša udeležba je ključna, da skupaj dosežemo pravico in prisilimo odgovrne k ukrepanju ali pa naj takoj zapustijo vsa odgovorna mesta, ker očitno niso sposobni stvari urediti.Koraki za prijavo: Navedite svoje podatke: ime, priimek, naslov, kontakt (e-pošta ali telefon). Opišite svojo situacijo: Ali ste brez osebnega zdravnika? Od kdaj? Kako dolgo čakate na zdravstvene storitve (npr. specialistični pregled, operacija)? Kakšno škodo ste utrpeli (npr. poslabšanje zdravja, finančni stroški za zasebne storitve, duševne stiske)?Priložite dokaze, če jih imate (npr. potrdila o čakalnih dobah, zdravstvena dokumentacija, računi za zasebne storitve, izguba dohodka, če imate ali ste imeli registrirano gopodarsko dejavnost in ste zaradi bolezni in ne pravočasnega zdravljanja utrpeli izgube ali ste dejavnost celo zaprli). Pošljite te podatke napisane v PDF dokumentu na e-naslov: Gibanjeops2013@gmail.com ali na začasni poštni naslov: Gibanje OPS, Stara Vrhnika 116, 1360 Vrhnika.Zakaj je to pomembno?Kolektivna tožba, ki jo omogoča Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT), nam daje moč, da združimo glasove vseh prizadetih in zahtevamo odgovornost od tistih, ki so dopustili razpad javnega zdravstva. Vaša pravica do zdravstvenega varstva, zagotovljena v 51. členu Ustave RS, 5. in 7. členu Zakona o pacientovih pravicah ter 2., 3. in 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, je bila kršena. Skupaj lahko dosežemo pravico, odškodnino in spremembe, ki bodo vrnile dostojanstvo slovenskemu zdravstvu.Pomembne informacije: Sodelovanje v tožbi je prostovoljno, potrebno pa bo zbrati sredstva za plačilo odvetnika, morda več njih. Naredili bomo vse, da najdemo odvetnika ali več njih, ki bi nas zastopali pro-bono in bodo nagrajeni po tem, ko bo tožba dobljena in bodo s sodbo določene odškodnine. Stvar dogovora bo, koliko procentov od dobljene odškodnine bo vsak tožnik namenil odvetniku ali več njim. Sicer bodo po dobljeni tožbi stroški postopka naloženi v plačilo toženim strankam, se pa lahko zgodi, da se v tej pravni državi, ki ima še vedno probleme s pravičnostjo, lahko zgodi, da izgubimo tožbo in bo treba toženim strankam povrniti stroške postopka, zato bo treba pred vložitvijo tožbe koletivno zbrati več denarja, da se lahko povrne stroške sodnega postopka toženim strankam, če bomo tožbo izgubili kar bi bilo sicer nezaslišano dejanje sodišča. Več nas bo, večji problem bo krivično soditiVaši podatki bodo obravnavani zaupno in uporabljeni izključno za potrebe tožbe. Za dodatne informacije nas kontaktirajte na e. naslov: Gibanjeops2013@gmail.com ali na telefon 031 274 419. Pridružite se zdaj!Ne dovolimo, da nas odgovorni v državi še naprej ignorirajo. Pripeljimo jih pred sodišče. Skupaj bomo nastavili ogledalo odgovornim in zahtevali pravico za vse, ki trpimo zaradi razpadajočega zdravstvenega sistema. Prijavite se do 1. julija 2025 in bodite del spremembe!Z odločnostjo za pravico,Ladislav TrohaPredsednik Gibanja OPSp.s. Ta osnutek tožbe je nastal zaradi več pobud naših članic in članov ter tudi nekaterih ostalih, ki so ogorčeni zaradi nevzdržnega stanja v našem propadajočem javnem zdravstvenem sistemu. Ali se je smiselno v tej zavoženi državi iti izgubljati čas, energijo in tudi denar pa je drugo vprašanje. Ali nebi bilo bolj pametno odpraviti vzrok, ki je pripeljal do razsula tudi zdravstvenega sistema kar predlagamo TUKAJ pa boste povedali državljani. Če se vas bo združilo za skupinsko tožbo vsaj 100 bomo v to šli, če ne pač mi ne bomo prevzeli tega sprehanja v sodnih labirinitih.

Sat, 3. May 2025 at 12:23

367 ogledov

Razkrivanje prevare od leta 1988 do danes
Beseda ob iziduKnjiga Ugrabljena Slovenija je dokument, ki popisuje različne momente v slovenski in tuji zgodovini, ki so odločilno vplivali na podobo naše države.Afera JBTZ, COVID zarota, nastanek DEMOSA, ki je bil le navidezna opozicija partiji, razdelitev naroda na kučaniste in janšiste, izginotje preko 80 odstotkovarhivskega in dokumentarnega gradiva tajne politične policije UDBE, privatizacija Slovenije, podrobnosti o umoru Ivana Krambergerja in njegovem sodelovanju z UDBO ter afera Depala vas.V zadnjem delu se knjiga prevesi v pobudo za ukrepanje, z vizijo za Slovenijo 2030, Osvobodilnim programom narodne enotnosti in novo Temeljno družbeno pogodbo, s katero naj bi se uvedel nov družbeni red neposrednekarantanske vladavine ljudstva.Avtor v svojem delu ne kaže le nasprotovanja "javnemu mnenju", ki ga širijo glavna občila, pač pa predstavlja trdna tla dejstev, ki jih argumentira z osebno izkušnjo, saj je nekdanji pripadnik slovenske vojske.Njegovo delo nastavlja ogledalo maksimi, ki jo utelešajo glavna množična občila, in sicer, da večkrat ponovljena laž dobi status resnice. Te polresnice ali celo čiste laži se ljudem usedejo v podzavest, izobrazba pa ima pri odpornosti na ta proces komajda kaj vloge.V knjigi tudi izvemo, kdo iz cerkvenih logov je bil agent UDBE, izvemo, kdo naj bi ubil Ivana Krambergerja, izvemo, da so Smolnikarju, nekdanjemu službencu Morisa v zadevi Depala vas nekatere dokumente podtaknili, da bi ga kompromitirali.Afera Depala vas je imela daljnosežne posledice za slovensko politiko in družbo, saj je poglobila razdeljenost med levimi in desnimi političnimi silami. Tako je okrepila razkol med privrženci Janeza Janše in njegovimi nasprotniki. Janševi podporniki so dogodek videli kot politično zaroto, medtemko so nasprotniki obsojali njegovo domnevno zlorabo oblasti.V poglavju o Ivanu Krambergerju avtor zapiše, da ta priučeni dializni tehnik nikdar ni pokazal certifikata o svoji strokovni usposobljenosti. Gledena to, da je Ivan Kramberger napisal deset knjig, prvo z naslovom Trnova pot, pa je javnosti manj znano, da mu jo je napisal Srečko Lukovnjak, ki je bil v njegovem gostišču zaposlen kot natakar.Avtor v knjigi še razloži, da je bila divja privatizacija predhodnica kasnejšega uradnega procesa, ki se je začel z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij konec leta 1992. Kritiki tega zgodnjega obdobja poudarjajo, da je omogočila koncentracijo premoženja v rokah peščice posameznikov, kar je kasneje vodilo v nastanek tajkunov.Ladislav Troha ni del klike levih ali desnih, a se zaveda, da iluminati odpro svoje karte samo na štiri oči, medtem ko v javnosti igrajo vloge, s katerimi ljudem zlezejo pod kožo. Včasih igrajo pogumne heroje, ki žanjejo občudovanje, včasih pa inteligentne politike, ki jih zanima samo javno dobro.S knjigo bo morda komu stopil na žulj, nekateri ga zaradi njegovega pisanja utegnjeno celo psihiatrizirati. Ob tem se spomnim na misli iz Protokolov sionskih modrecev, ki sicer demonizirajo nejude: »Drhal je navajenaubogati samo nas, ki jo tudi plačamo za poslušnost in ubogljivost.Zakone bomo zvili v protislovna tolmačenja, javno mnenje pa moramo zbegati s protislovnimi stališči z vseh strani, da bi ga dobili v svoje roke. Tako ljudje o političnih zadevah ne bodo imeli nikakršnega mnenja.« Navajanje na politično apatijo je zakulisna igrica naših politikov, toda pisanje Ladislava Trohe je vse prej kot to.univ.dipl.novinarka Saša BešterDo e knjige in nakupa po znižani prednaročniški ceni dostopate TUKAJ

Mon, 7. Apr 2025 at 10:02

767 ogledov

Jankoviću zastaralo pol milijona € davčnega dolga. Sprenevedanje KPK in FURS - ŠKANDAL
POZOR, POZOR!18. oktobra 2024, torej skoraj pred pol leta je predsednik Gibanja OPS podal prijavo na KPK zaradi suma korupcije s strani znanih storilcev na FURS(To so zaposleni v tem državnem organu, ki so izvajali izvržbo zoper g. Jureta Jankovića in 5 let niso naredili nič, da bi pol milijonski dolg izterjali, kljub temu, da so mu premoženje plombirali).KPK je rabila skoraj pol leta, da je danes 4.04. 2025 poslala to skrpucalo, da prijave ne bo obravnavala in ne bo naredila nič.Kljub temu, da je prijavitelja 18. 10. 2024 obvestila, da bodo mojo prijavo suma korupcije obravnavali skladno z zakonom.Danes pa tole:Ja BRAVO, je treba še kaj dodatno pojasnjevati? Komentirati?Vam je kaj bolj jasno zdaj kaj mi to plačujemo, da nam sipajo tone peska v oči z nenehnim čvekanjem kako se borijo zoper korupcujo. Seveda, po potrebi odvisno kdo je vpleten.Nam gre na bruhanje, kako se pa vi počutite? Napišite v komentar.Pa še tega dopisa sploh nebi bilo, če nebi prejšnji četrtek g. Troha klical te parazite državnega proračuna na KPK in zahteval, da ga pisno obvestijo kaj so v pol leta naredili in v kakšni fazi je preiskava.Deli, da se bo vedelo zakaj je nujno tudi KPK ukiniti, kar smo seveda v novi Temeljni družbeni pogodbi zapisati, enako Varuha oblastniških privilegijev in Zagovornika načela (ne)enakosti.Vso to tovorišijsko druščino, zaščitnike državnega kriminala, bomo ukinili pa še za nazaj bodo morali stroške plačati, ki so nam jih povzročili. Fuj, banda ferdamana. Ni lepših besed zanje, se oproščamo za ta besednjak, ampak kar je preveč je pa preveč.Rešitev je samo ena.Tukaj piše!Ekipa OPSP.s.Tudi ti dve službi na FURS sta dobili dopis. Čakamo na odgovor:Odgovor FURSOdgovor na pamflet FURS:Čakamo odgovor FURS. Ekipa OPS
Teme
Šolstvo

Zadnji komentarji

vapanaki vapanaki :

26.5.2025 16:16

PANDEMIČNI SPORAZUM I PAKET ZA PRIHODNOST SZO/OZN je uspelo prepričati predstavnike držav, da so podpisali dva nevarna sporazuma. To sta Sporazum o pandemiji in Pakt za prihodnost. Pakt za prihodnost OZN velja za vse krize, ne le za pandemije. Lahko so podnebne, socialne, migrantne ali kakšne druge. Podpisano je bilo pred 8 meseci. Bilo je nekaj proti in 15 se jih je vzdržalo. Od 194 držav bi jih moralo 98 glasovati proti, da bi ga zavrnili. Ampak to se ni zgodilo. Kar zadeva sporazum o pandemiji, je bilo za njegov sprejem dovolj 83 glasov, zanj pa je glasovalo 124 držav. Torej je bilo sprejeto z veliko večino. Vendar se je 46 držav vzdržalo glasovanja - med njimi ZDA, Rusija, Izrael, Iran, Slovaška, Poljska, Afganistan, Jemen itd. Neodločenih je bilo tudi 11, a nihče se ni glasno izrekel proti sporazumu. Čeprav je Pakt za prihodnost bolj celovit in zato nevarnejši, večina kritikov že leta napada sporazum o pandemiji, zato je ustanovitev Pakta za prihodnost ostala neopažena in zlahka sprejeta. Tukaj je bila storjena velika strateška napaka, vendar obstajajo razlogi, zakaj se ljudje še posebej negativno odzivajo na sporazum o pandemiji. Preden se je ta zgodba začela, je bil namreč izveden na hitro revidiran Mednarodni zdravstveni pravilnik (IHR) in vse spremembe so bile vključene v sporazum o pandemiji. Ena najpomembnejših novosti je, da bo v prihodnje generalni sekretar SZO lahko razglasil katero koli zdravstveno krizo in določil ukrepe za odziv nanjo. Če se spomnite, je bilo leta 2020 enako, čeprav takrat tega pravnega okvira niso imeli. Skoraj nihče si ni upal nasprotovati odločitvam SZO. Druga nevarnost je, da lahko generalni sekretar SZO zahteva uporabo ukrepov, tudi če obstaja le potencialna nevarnost za zdravje ljudi - če oceni, da bi ga bilo mogoče razviti. Posebej problematično je, da sta oba sporazuma zavezujoča, tako da bi bila vsaka država podpisnica dolžna izvesti ukrepe, ki jih predpisuje SZO/OZN, v primeru nastanka nove krize. Seveda po postopku ratifikacije. In lahko bi trajalo 1-2 leti. Po tem se od vsake članice ZN/SZO pričakuje, da bo upoštevala določbe ustreznih pogodb, ne glede na to, ali je zanje glasovala ali ne. Če nekomu ni všeč, se lahko vedno odloči, da zapusti SZO/OZN. Še ena stvar velja posebej za teoretike zarote in druge ljudi, ki nasprotujejo uradni pripovedi SZO. S podpisom te pogodbe so se države zavezale k boju proti tako imenovanim dezinformacijam v medijih in na spletu. Natančneje, proti vsem informacijam, ki jih SZO ne blagoslovi. Te neželene informacije se imenujejo INFODEMIJ in znano je, da so bila že vložena precejšnja sredstva v prepoznavanje in onemogočanje profilov, posameznikov in raziskovalnih centrov, ki so v nasprotju z uradno pripovedjo SZO. Ta točka je bila vključena tudi v Pakt za prihodnost – PO GLASOVANJU. Zločin v akciji. Kaj pa zdaj? Zdi se, da potrebujejo le še eno dobro plandemijo, da nas spet zvezajo z enim kot zadnjič. Ampak to je pravzaprav njihov največji problem. Večkrat so poskusili s ptičjo gripo, opičjimi kozami itd., vendar so bili odzivi ljudi ničelni, zato so obupali. Vsi ti zakoni, sporazumi, pogodbe in predpisi ne bodo pomenili popolnoma nič, če ne bodo prišli do neke nove korone, ki bo večini ljudi vzela sapo. Če tega nimajo, nimajo ničesar. Če pa udarijo z novo zgodbo o vampirjih in ljudem vsadijo strah v kosti, lahko zaprejo svet tudi brez sporazuma o pandemiji in pakta o prihodnosti..
vapanaki vapanaki :

22.5.2025 13:36

ALARMANTNO: Sprejet je bil novi pandemični sporazum SZO - GLOBALNI NAPAD NA NAŠE PRAVICE IN ZDRAVJE! Na skupščini Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ZA glasovalo 124 držav, 11 pa se jih je vzdržalo. ZDA niso več članica SZO, vendar tega nevarnega dokumenta niso jasno obsodile. To ni boj proti bolezni - to je boj za DENAR, MOČ in NADZOR. James Roguski v šokantnem intervjuju razkriva pravo ozadje "pandemične pogodbe": To je koruptiven poslovni načrt, ki preusmerja milijarde dolarjev iz javnih proračunov v roke velikih farmacevtskih podjetij in svetovnih birokratov. SZO postane osrednji kanal za financiranje proizvodnje cepiv, testov PCR in "opreme za pandemije" s ciljem vzpostavitve trajne pandemične infrastrukture. To ni zdravstvo - to je NAČRT ZA TRAJNO KRIZO! Iskanje novih patogenov bo financirano za ohranjanje strahu, sprožanje "pandemij" in upravičevanje nenehnega cepljenja ter omejevanja svoboščin. Vlade so krive za pretekle ukrepe - zaprtja, cenzuro, segregacijo - in zdaj si želijo umiti roke za to tako, da nadzor predajo SZO. Ampak SZO ima samo priporočila - prave odločitve sprejemajo naše vlade! Ne nasedajmo več! 1. junija 2024 so bile sprejete spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR), ki so SZO dale še večji vpliv. Države imajo čas do 19. julija 2025, da jih zavrnejo - vendar se mora glas dvigniti zdaj. To je model globalnega fašizma - zavezništvo politikov, korporacij in "filantropskih" fundacij proti interesom ljudi. Cenzura, nadzor, biološki poskusi, vse pod krinko "skrbi za zdravje". Roguski jasno pove: To je bila biološka vojna, democid. Ljudem so odrekali zdravila, ubijali so jih bolnišnični protokoli, medtem ko so ustvarjalci te lažne krize bogateli. Ne smemo molčati. To je trenutek, ko se moramo odločiti: ŽIVLJENJE IN SVOBODA ALI STRAH IN SUŽENJSTVO..
Tomaž Štamcar :

20.5.2025 16:06

SATANISTI 666 IN LEGALIZACIJA PEDOFILIJE --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Razvpita ameriška pedofilska učiteljica Mary Kay Letourneau je rodila otroke svojega 12 letnega spolno zlorabljenega učenca in se je celo poročila z njim. Zgodbo so medijsko razbobnali kot ljubezensko afero, kazenska enakost z moškimi pedofili je več kot očitna. Naj bo še tako privlačna in spolna fantazija je v resnici zločinka. Ženske so večinoma "nesrečno" poročene, da lahko svojo spolno nebrzdanost in odgovornost lažje izvozijo. Moža pred tem odslovijo od seksa, ki je v resnici dolžnost. Datum njene smrti in starost skrivata iluminati kode 13! in 666! kar je dokaz, da porast spolnih napadov učiteljic na mladoletne učence (stotine primerov!) organizirajo satanisti 666. V srednji šoli sem bil leta 1976 (13!) tudi jaz žrtev spolne razuzdanke, ki se je pred fantovskim razredom hotela pogovarjati o seksu. Mislim, da tudi to ni bilo naključje. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Iz Wikipedije, proste enciklopedije Mary Kay Letourneau, Rojena kot Mary Katherine Schmitz 30. januar 1962 Tustin, Kalifornija, Združene države Amerike Umrla 6. julija 2020 (starost 58) (v ponedeljek) --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 13! datum 6. julij...(6+7=13!) starost 58...(5+8 =13!) 666! datum ponedeljek 6.7.2020...(1+6+7+2+0+2+0 =18 kar je 3x6 torej 666!) --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- BIBLIJA: "Število 13 je v Svetem pismu simbol upora in nezakonitosti. Nimrod mogočni lovec, ki je bil "pred Gospodom" (kar pomeni, da je poskušal prevzeti mesto Boga, Geneza 10:9), je bil 13. generacija v Hamovi liniji (Ham je bil eden od treh Noetovih sinov, ki so preživeli potop). 13 predstavlja vse VLADE, ki so jih ustvarili ljudje in jih je navdihnil Satan, v odkritem uporu proti Večnemu (proti edinemu Bogu stvarniku!)." - Bivši Janez Janša, trenutni Robert Golob in trenutni državni zbor so vsi nastali s 13! Kovid odloki-ukrepi izdaJJalca so državni udar njegovih gospodarjev globalistov-satanistov! --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- WIKIPEDIA CIA13: Mary Kay Letourneau https://en.wikipedia.org/wiki/Mary_Kay_Letourneau

Prijatelji

Dajana  BabičViktor Moravec

NAJBOLJ OBISKANO

V razmislek o vzgoji in izobraževanju naših otrok