Šesto novo duhovno spoznanje
Vplivi zgodnjega otroštva
Ekipa OPS
Duhovnost in okultna znanja

Četrtek, 11. November 2010 ob 12:25

Odpri galerijo

Šesto duhovno spoznanje nas prepričuje, da v svojem razvoju za cel korak presežemo svoje starše. Svoj višji smisel na zemlji lahko odkrijemo v prepoznavanju, kaj so naši starši dosegli in kje so zastali. Ko uskladimo njihovo zapuščino s stvarmi, ki naj bi jih rešili namesto njih, nam postane jasno, kdo smo in kaj naj bi storili.

Pri razjasnjevanju svoje preteklosti je na mestu vprašanje, zakaj se morda ne počutimo izpolnjene in polno uresničene. Izkušnje kažejo, da lahko bistveno oviramo svoj razvoj, ko obtičimo ali vztrajamo v tako imenovani drami nadzora in si prizadevamo nadzirati, da bi s tem pridobivali energijo. Namesto da bi se prepustili naključjem, ki nas lahko vodijo naprej, ponavljamo vzorce svojega obnašanja iz otroštva in s tem zaustavimo svoj napredek.

Znani sta dve nasilni in dve pasivni obliki nadziranja energije, ki jih prevzamemo v svojem otroštvu. Brž ko pa prepoznamo svojo dramo nadzora, se lahko začnemo osvobajati svojega omejujočega vedenja. Nenadoma se zavedamo, kako zaustavljamo pretok energije, ki nas po naravni poti lahko pelje proti višjemu smislu, s tem pa začnemo prepoznavati svoj resnični jaz.

Vplivi zgodnjega otroštva

Brezciljno tavanje. Poznavalci razmer na področju duhovnosti trdijo, da mnogi potujejo skozi življenje z zavezanimi očmi. Velikokrat iščejo odgovore, toda pogosto svojih vprašanj sploh ne poznajo. Počutijo se nemirni, nato navdušeni, zmedeni, potrti, pa spet vzneseni, vznemirjeni in nato v obrambi. Mnogokrat tako sploh ne vedo, kam gredo, in tudi ne razumejo, zakaj ne pridejo tja. Ali morda te besede komu zazvenijo kot dokaj znane?

Pregled poglavitnih dejstev. Spoznanje o kritični masi nas je opozorilo, da naj bomo pozorni na pomembna naključja v življenju, ki nam kažejo, da se dogaja nekaj skrivnostnega. S spoznanjem o daljši sedanjosti smo lahko uvideli, da je zavedanje nekaterih zgodovinskih dejstev pomembno in zaželeli smo si, a bi tudi sami postali del tega novega duhovnega prebujenja. S spoznanjem o duhovni energiji smo se zavedli obstoja nevidne energije kozmosa, ki se odziva na naše misli.

Spoznanje o boju za energijo nam je pojasnilo, da se ljudje ujamemo v medsebojno tekmovanje za energijo, ki nas le izčrpava in nas ne zadovoljuje. Spoznanje o skrivnostnih sporočilih pa nas je seznanilo o neposrednem povezovanju s kozmično energijo, kar nam omogoča, da lahko dejavneje sodelujemo v sinhronem razgrinjanju usode. Tako smo izvedeli, da bi se zmogli tudi sami zavestno povezati s kozmično energijo, in da bi lahko začeli s tem vzpostavljati povsem novo raven svoje zavesti. Oboroženi z vsemi temi spoznanji smo pripravljeni za opuščanje potrebe po nadzoru in za prepoznanje svojega življenjskega vprašanja, da bi pospešili skrivnostno delovanje kozmosa.

Dediščina staršev.  Vendar moramo biti pripravljeni sprejeti tudi spoznanje o dediščini, ki so nam jo zapustili starši. Svojo duhovno identiteto pa lahko prepoznamo, če si ogledamo svoje življenje kot dolgo zgodbo. Preleteti moramo vse življenjske dogodke od rojstva do sedanjega trenutka.

Razumeti jih moramo in prepoznati njihov smisel, nato pa se kaže tudi vprašati »Zakaj smo se rodili v svojo družino? Kaj je bil smisel vsega, kar se nam je v njej dogajalo?« Odgovore bomo gotovo našli, če se bomo vrnili v svoje družinsko izkustvo in si natančno ogledali, kaj vse se je dogajalo. Tako bomo odkrili resnico, ki energijsko deluje na naše življenje, pove pa nam tudi to, kdo smo. Skratka, pojasni nam pot, po kateri hodimo, in vse naše preteklo ravnanje.

Pri tem si lahko pomagamo tudi s spoznanji iz okvira numerologije, ki po avtorjevem osebnem izkustvu veliko prispeva k razjasnitvi preteklosti. O tem pripoveduje tudi njegov roman »Mati in hči« ki na podlagi numerologije in nove duhovnosti opisuje nekaj pretresljivih življenjskih usod. Moč je namreč spoznati, do kam lahko pripelje vztrajanje v drami nadzora, ki korenini v otroštvu, in kako to vpliva tudi na druge. Nekaj malega pa je o numerologiji povedano tudi v tretjem delu knjige.
 
Odsev drame nadzora.  Oglejmo si nekaj značilnih konkretnih primerov o razjasnitvi preteklosti oz. o tem, kako so družinske okoliščine vplivale na razvoj nekaterih ljudi. Neko Nobelov nagrajenec na kulturnem področju je umrl v avtomobilski nesreči v času, ko je še pisal svoj zadnji (avtobiografsko obarvan) roman.

V njem je opisal svoje zgodnje otroštvo, zaznamovano z izgubo očeta, padlega v prvi svetovni vojni. Tako je odrasel v nekomunikativnem družinskem okolju z materjo in stricem. Oba sta bila nepismena in skoraj popolnoma gluha. S temi dejstvi je bil razkrit tudi stil vsega njegovega pisanja, saj je večinoma pisal o odtujenosti in bil pri tem tudi izrazito varčen. Celo z naslovi nekaterih knjig (npr. Tujec, Kuga in Padec) je dajal pogled obrobneža.

Tudi pri zahvaljevanju za Nobelovo nagrado je spregovoril o svoji besni, uporniški nuji, in sicer »da govori za tiste, ki ne morejo govoriti«. Ta književnik je torej preoblikoval svoje težavno zgodnje izkustvo v umetniško podobo odtujenosti družbe, kar je močno odsevalo v vseh njegovih knjižnih delih.

Rojstvo z določenim namenom. Neka intuitivna učiteljica in svetovalka je bila prepričana, da se je rodila z namenom. Čutila je, da si je izbrala svoje starše zato, da bi ustvarila prave okoliščine, ki bi jo pripravile za njeno udejanjanje. Njena starša sta namreč izšla iz majhnih mest in sta veliko popotovala pa deželi. Njen ded je bil duhovnik, njen oče pa nikoli ni pripoznal duhovne plati življenja.

Čeprav si nikoli ni pridobil visokošolske izobrazbe (pa bi si jo zlahka), je postal svetovalec za upravljanje, saj je bil odličen organizator. Tudi njena mati je bila zelo inteligentna, bila je pisateljica in tudi kiparka. Čeprav je bila zelo umetniško naravnana, je vendarle ostala zafrustrirana pisateljica. Oba sta torej bila ambiciozna in sta si želela ustvariti nekaj večnega.

Ker so se neprestano selili, je morala obvladovati vsakovrstne situacije (mestno življenje, kmečko življenje, različne narodnostne skupine) in njen življenjski pogled je zato prepleten z različnimi civilizacijskimi in večrazsežnostnimi pogledi. Tako je pobrala duhovni košček, ki ga je zavrgel njen oče,in sedaj poučuje ljudi o duhovnosti v poslovanju.

Njena sestra je diplomirala in tako pobrala akademski del, saj niti oče niti mati nista imela dopolnjene visokošolske izobrazbe. Vse to tudi kaže, da bo njen naslednji korak verjetno pisanje knjige o intuitivnem procesu.

Drugačne sodbe o starših. Poučen je tudi opis razjasnitve preteklosti za nekega poslovneža, v katerem je slednji ocenjeval vpliv svojih staršev. Podvrgel se je celo različnim terapijam, da bi ozdravil rane iz zgodnjega otroštva, in je tako prvič resnično sočustvoval s starši. Prej ni nikoli gledal na njuni življenji kot na lekcijo, iz katerega bi se mogel kaj naučiti.

Vse kar je tako videl, ga je osupnilo. Videl je, kako zelo jima je podoben, posebno očetu, katerega je vedno sodil zelo strogo. Ko si je ogledal očetovo življenje, je videl, da se je rodil pod srečno zvezdo in je imel vse možnosti, da bi dosegel, karkoli bi si zaželel. Oče je v vojski dobil čin majorja, toda umrl je kot hišnik.

Spomnil se je, da je mati velikokrat jokala. Bila je bistra in sposobna, toda povsem zafrustrirana in polna strahu. Postalo mu je jasno, da si ne more privoščiti, da ne bi izpeljal svojega načrta.  Videl je namreč njuno frustriranost in tako izvedel, da je cena previsoka. Če ne bo poskusil, mu zagotovo ne bo uspelo.

Učil se je, da bi lahko obdržal svojo svobodo, toda kljub vsemu je tudi odgovoren. S tako razčlenitvijo svoje preteklosti je ta poslovnež nato zelo spremenil svoje sodbe o starših, pridobil pa je tudi zamisel, da bo v svojih poslih več tvegal, saj se sedaj tveganja precej manj boji.

Povečanje zaupanja. Neki drug poslovnež in lastnik tovarne pijač, je oceno svojih staršev opravil z velikim odporom, kajti za njim je bilo že kar nekaj terapij in je mislil, da dovolj dobro razume vplive iz otroštva. Toda med ponovno razčlenitvijo svoje preteklosti je opazil nekaj, kar ga je zares osvobodilo. Lotil se jo je namreč z mislijo, da bo poiskal dobre namene za vplivom svojih staršev.

Čutil je, da sta mu najbližja in sta ga nekako morala pripraviti za nalogo, ki jo ima v življenju. Ljubeča in uspešna človeka sta bila in trdno odločena, da morata nadzirati vse v svojem življenju. Njun nauk je bil: »Moraš se obvladati.«Zato se je vse življenje trudil, da se ne bi obvladal. Verjetno je potreboval njun izjemni zgled strahu, da bi se naučil bolj zaupati kozmosu. Tudi odraščal je z občutkom, da je narava nekaj zastrašujočega. Veliko bolj doma se je, na primer, počutil v podzemni železnici, kot pa v gozdu.

Zdaj mu je postalo jasno, da so njegove življenjske izbire pravzaprav odzivi na njuno vzgojo. Vedno se je ponašal s svojim skeptičnim in pesimističnim pogledom na življenje. Zagledal je žarek upanja v svojem zgodnjem scenariju in to je precejšnja sprememba. Veliko več sočutja je sedaj čutil do staršev. To je občutil, kot da bi se v njem zacelila rana, čeprav prej sploh ni vedel zanjo. Spoznal je tudi, da je informacija o večjem zaupanju v vse, kar ga obdaja, tisti del lekcije, ki se jo je moral v svojem življenju še naučiti.

Naše življenje je dolgo potovanje. Vsi ljudje, katerih zgodbe so bile pravkar na kratko opisane, so doživeli med drugim tudi premik svojega pogleda. Spremenjen pogled na svojo osebno zgodovino jim je namreč pomagal, da so se uglasili. Njihove zgodbe tudi kažejo, da so notranji premiki še kako možni in tudi potrebni. Skladno z njimi se spreminja tudi civilizacijski pogled.

Z razjasnitvijo svoje preteklosti torej lahko spoznate, da morate biti sedaj in tu, da bi nadaljevali svoj razvoj. Vaše sedanje življenje je bilo dolga pot, ki je vodila naravnost do tega trenutka. Tako ste prispeli do točke, ko ste se pripravljeni zavestno razvijati.
Za hip se ustavite in premislite, kako se tudi vas osebno dotika vse to, kar je bilo pravkar povedano.

Razmislite o naslednjem:«Kako vam je prišla pred obličje stran, ki jo prebirate trenutno in druge pričujoče spletne strani ali knjige o duhovnosti in samorazvoju? Ali lahko uvidite, kako vas je življenje vodilo do trenutka, v katerem so bile bodisi izrečene ali prebrane zgornje besede? Kako vam je preučevanje podobnih spoznanj pomagalo pri življenjskem razvoju?« Razmislite tudi o trditvi poznavalcev duhovnosti: vsi vaši dosežki, zanimanje, frustracije in stopnje rasti so vas pripravljali na sedanji trenutek in raziskovanje teh duhovnih spoznanj.

V nadaljevanju bo še dovolj priložnosti za podrobnejše preučevanje o tem, kako so starši vplivali na vas. Tako boste lahko integrirali svoj pogled na njihovo življenje in vpliv, ki so ga imeli na vas. Preučevanje starševskih vplivov in lastne osebne zgodovine vam bo gotovo pomagalo razkriti življenjsko vprašanje, s katerim se ubadate.


Drame nadzora in njihova razvrstitev

Vrnitev v otroštvo. Mnoge raziskave so pokazale, da smo ljudje v neprestanem boju in tekmovanju za energijo, kar počenjamo predvsem zato, da bi začutili psihološko spodbudo. Prepričani smo namreč, da si moramo pridobiti bodisi pozornost, ljubezen, priznanje, podporo, ali obravnavanje, kar so v bistvu različne oblike energije – vendar od drugih. To energijo pa privabljamo z ravnanjem, ki smo ga prevzeli v svojem odnosu s starši.

Prvi korak v zavestnem razvoju je opuščanje preteklih naravnanosti, strahov, nakopičenih informacij in vedenja, s katerimi nadziramo pretok energije. V ranem otroštvu smo se nezavedno prilagodili svojemu okolju. Odnos staršev do nas in naši občutki glede njih so bili učno ozemlje, na katerem smo se naučili nadzirati pritok energije.

Vrniti se torej moramo v svojo preteklost, daleč v svoje otroštvo, in ugotoviti, kako se je oblikovala naša navada. Ko spoznamo njene zametke, jo lahko zavestno nadziramo. Vedeti moramo, da je vanjo vpletena tudi večina družinskih članov, ki so nam v otroštvu jemali energijo. Zaradi prepletanja vseh teh odnosov drama nadzora sploh nastane. Morali smo namreč izbrati ustrezno strategijo, s katero smo si energijo lahko povrnili. Drame nadzora so vedno povezane z družinskimi člani.

Vzroki za drame nadzora. V otroštvu namreč prevzamemo vzorce obnašanja, da bi z njimi ohranili vez s starši, od katerih je odvisno naše preživetje. Vzorci našega obnašanja izhajajo iz zaznavanja staršev v otroštvu in našega povsem enakega odzivanja na njihovo ravnanje z nami. Postopoma so se naši vedenjski vzorci utrdili v te že večkrat omenjene drame nadzora.

Drama se imenuje zato, ker smo vedenje iz otroštva prenesli v odraslost in se največkrat tudi omejili z zastarelimi, običajnimi odzivi. Nadzora pa se imenuje zato, ker smo v otroštvu  skušali obvladovati negotove vezi s starševsko ljubeznijo in pozornostjo, da bi si zagotovili preživetje. Naučili smo se obvladovati okolje na način, ki je bil značilen za tedanjo razvojno stopnjo.

Nekateri so vreščali in se togotili, da bi prestrašili starše in s tem izsilili njihovo pozornost. Tako so se naučili druge nadzirati na ta način, da so postali zastraševalci. Drugi so starše kar naprej nadlegovali z vprašanji ali nasilnimi in razdiralnimi dejanji, ker niso bili stalno navzoči ali pa so bili zadržani. Tako so postali zasliševalci, da bi s tem pritegnili njihovo pozornost. Tretji so se skrivali ali izmikali staršem, ker so bili vsiljivi in kritični. Na ta način so se naučili biti zadržani  in odmaknjeni.

Četrti pa so se grozečim in zastrašujočim staršem odzvali tako, da so jokali in sesali palec. Tako so se naučili preživeti s tem, da so zbujali vtis žrtve oz. uboge reve in na ta način terjali pozornost staršev. Kakorkoli že, ko prepoznamo družinsko energijsko dinamiko, lahko presežemo strategije nadzora in ugotovimo, kaj se je v našem življenju dejansko dogajalo.


Oblike dram nadzora. Iz pravkar povedanega je razvidno, to pa potrjujejo tudi številne raziskave, da obstajajo štiri vrste dram nadzora oz. tovrstne energijske manipulacije, ki delujejo na principu kontinuuma (nepretrgane zveze). Kot je že bilo mimogrede omenjeno ob obravnavi spoznanja o boju za energijo, so te drame označene z zelo značilnimi imeni, ki govorijo sama za sebe, in sicer: »zastraševalec«, »zasliševalec«, »zadržan« in »žrtev« (ubogi jaz).

Njihovo poimenovanje se v primeru ženskega spola, seveda, spremeni. Nekateri uporabljajo tudi več dram nadzora hkrati, večinoma pa imamo samo eno prevladujočo dramo nadzora, ki jo še in še ponavljamo. Navadno pa je največ v rabi tista, s katero smo v zgodnjem otroštvu najbolj uspešno manipulirali s člani svoje družine. Vsaka drama nadzora ustvarja posebno energijsko dinamiko, ki, seveda, sproži tudi odzivno dramo.

Zastraševalec. Oblikovalec te drame nadzora s svojo glasnostjo, telesno močjo, grožnjami in nepričakovanimi izpadi prisiljuje ljudi okoli sebe, da mu posvečajo pozornost. Drži jih v stalni napetosti, saj se bojijo izzvati njegove ponižujoče pripombe, jezo in v izjemnih primerih tudi bes. Ljudje se tako vedno bojijo, kaj bo »naslednje na njegovem urniku«, kar se bo zgodilo. Zastraševalec jim na ta način jemlje energijo in obvladuje svoj oder. Ob tem pa v svojem okolju, seveda, sproža strah in bojazen.

Njegovo ravnanje je zelo samoosredotočeno, sega pa od ukazovanja, nenehnega govorjenja, avtoritarnosti, neprožnosti in sarkazma do brutalne nasilnosti. Verjetno so zastraševalci med vsemi ljudmi najbolj odrezani od kozmičnega vira energije. Njihovi napadi so večinoma zasnovani tako, da se lahko obdajo z auro moči.

Tak zastraševalec pogosto sproži odzivno dramo žrtve, z izrazito pasivno energijsko dinamiko. Žrtev se dejansko počuti kot »ubogi jaz«, saj ji zastraševalec zbuja strah in pleni energijo. Na plaz njegovih groženj se odzove s klečeplaznim in nemočnim obnašanjem, denimo: »Glej, kaj mi delaš. Ne prizadeni me, prešibak sem.«

Žrtev si prizadeva, da bi pri zastraševalcu izzvala občutek krivde, s čimer bi zaustavila napad ter preusmerila tok energije nazaj k sebi. Drama zasliševalca pa, seveda, lahko izzove tudi enako odzivno dramo. Ta se razvije takrat, ko je odzivna drama žrtve neuspešna, ali pa tedaj, ko je napad odbit in se nato začne napadeni tudi sam boriti z enakim orožjem za energijo. Če je (bil) denimo, eden od naših staršev zastraševalec, je (bil) tudi eden od njegovih staršev bodisi zastraševalec ali pa žrtev.

Zasliševalec. Organizator drame nadzora s tem imenom telesno sploh ni nevaren. Vpleta se v dejavnost in motive, dvomi o njih ter na ta način lomi duha in voljo. Sovražni kritik je, ki nam nenehno dokazuje, da se motimo. Bolj ko poudarja zmote in napake, bolj oprezni postajamo in bolj se odzivamo na vsako njihovo kretnjo. In bolj ko se  mu odzivamo in dokazujemo nasprotno, več energije mu s tem dajemo.

Vsako besedo zna bodisi takoj uporabiti v svojo korist ali pa jo utegne šele nekega dne obrniti proti nam. Napadeni se dejansko počuti, kot da je povsem pod njegovim nadzorom. Vedenje zasliševalca je vzvišeno in sega od ciničnega, skeptičnega, sarkastičnega, zbadajočega, perfekcionističnega in samoupravičenega do zlobno spletkarskega. Ljudi se loteva z nezmotljivo logiko, dejstvi, intelektom in zvitostjo. Starši zasliševalci oblikujejo zadržane otroke, včasih pa otroci prevzamejo vlogo žrtve. Oboji se trudijo ubežati zasliševanju.

Zadržan. Pobudniki drame nadzora s tem imenom so ljudje, ki so ujeti v svoj notranji svet nerešenih bitk, strahov in dvomov o sebi. Nezavedno so prepričani, da jih bodo ljudje skušali izvleči, če bodo videti skrivnostni in odmaknjeni. Pogosto so osamljeni in oprezni; bojijo se namreč, da bi jim ljudje vsiljevali svojo voljo ali dvomili o njihovih odločitvah (kot to počno zasliševalski starši). Mislijo,da morajo vse opraviti sami in nikoli ne prosijo za pomoč. Potrebujejo »veliko prostora« in se izogibajo vsakršni zavezanosti.

V otroštvu jim niso dopustili, da bi zadovoljili potrebe po neodvisnosti ali pa jih niso dovolj pripoznavali. Velikokrat se zgodi, da se zelo približajo drami žrtve, saj ne uvidijo, da prav zaradi zadržanosti ne morejo dobiti tistega, kar bi radi (npr. denarja, ljubezni, samospoštovanja), poraja pa jim tudi občutke zmede in zastajanja. Glavno težavo največkrat vidijo v pomanjkanju (denarja, prijateljev, družbenih stikov, izobrazbe).

Njihovo vedenje je nepredvidljivo in sega od nezanimanja, nepristopnosti in nesodelovanja do popuščanja, zavračanja, nasprotovanja in zahrbtnosti. Vešče obvladajo odmaknjenost, saj jim pomeni obrambo, in navadno sami prekinjajo stik s svojo energijo. Zanje so značilni stavki, kot so »različen sem od drugih«, »Nihče ne razume, kaj skušam narediti«, »Zmeden sem«, »Nočem igrati njihove igre«, »Ko bi le imel…«.

Veliko preveč razčlenjujejo in tako izgubljajo priložnosti. Ob vsaki možnosti konflikta ali spopada postanejo neopredeljivi in brezizrazni ter dejansko izginejo (ne odgovarjajo na telefonske klice in se ne držijo dogovorov). Ljudi privabijo s svojo skrivnostno, težko dosegljivo osebnostjo. Zadržani starši imajo navadno zasliševalske otroke, lahko pa se tudi zapletejo v dramo z zasliševalci ali žrtvami, saj so sredi kontinuuma.
 
Žrtev (ubogi jaz). Urednik te drame nadzora navadno nima dovolj moči, da bi se dejavno spopadel s svojim svetom, zato izsiljuje usmiljenje in s tem jemlje energijo drugim. Če se odloči za molk, se približa razpoloženju zadržanih, največkrat pa poskrbi, da je njegov molk še kako opazen. Žrtve sodijo med pesimistično naravnane ljudi, ki običajno privabljajo pozornost z zaskrbljenim obrazom, vzdihovanjem, drhtenjem, jokom, s stremljenjem v daljavo, počasnim odgovarjanjem na vprašanja in nenehnim pripovedovanjem svojih bridkih dram in stisk.

Zelo radi se postavijo na konec vrste in se priklanjajo drugim. Njihovi najljubši besedi sta: »Da, ampak…«. Žrtve sprva zavedejo s svojo ranljivostjo in potrebo po pomoči. Rešitve pa jih največkrat ne zanimajo, saj bi z njimi izgubili svoj vir energije. Njihovo vedenje je kdaj pa kdaj pretirano prilagodljivo in sčasoma izzove občutek, da so izkoriščani, kar pa spet okrepi metodo žrtve za pridobivanje energije. Prilagodljivi so in stežka postavljajo meje ter omejitve.

Njihovo vedenje sega od prepričevanja, obrambe opravičevanje, ponavljajočega se razlaganja in dolgovezenja do reševanja problemov, ki se jih sploh ne tičejo. Dopuščajo  ljudem, da jih popredmetijo morebiti z lepoto ali spolnimi uslugami, nato pa jim zamerijo, ker jih jemljejo za samoumevne. Svojo držo žrtve ohranjajo tako, da privabljajo ljudi, ki jih zastrašujejo. V skrajne prizore domačega nasilja sta navadno vpletena zastraševalec in žrtev. Zlorabljanje žrtve se stopnjuje, dokler ne doseže viška. Po njem se zastraševalec umakne in opraviči, žrtev pa dobi energijo, ki jo spet privabi v kroženje.

Drame nadzora v sedanjem življenju. V odraslosti postanejo taktike dram nadzora zelo neučinkovite in neizpolnjujoče, pogosto so tudi zelo resna ovira pri ustvarjanju pravih priložnosti za razvoj rojstne vizije. Skratka, kdor ne prepozna pravočasno teh odzivnih vzorcev, v življenju zagotovo nekje obtiči. Zastraševalci se trudijo, da bi s sodbami in z nasilnim, grozečim ali samoosrediščenim vedenjem prisilili druge, da jim uresničujejo njihove želje (npr. glede denarja, ljubezni, pozornosti, priznanja, ipd.).
Bojijo se, da jih drugi ne bodo jemali resno, zato že v kali zatrejo vsako možnost, ki bi lahko ogrozila njihovo svobodo ali samopomembnost. Ker vidijo svet kot bojišče, se pogosto sploh ne zavedajo svojih pravih potreb in občutkov. Zasliševalci vidijo svet kot igro, v kateri zmagujejo pametnejši, zato nenehno opazujejo druge, da bi našli njihove šibke točke, jih napadli in pridobili prednost.

Zadržanim ljudem se zdi svet grozeč in neobvladljiv, zato se najraje umaknejo in ne sprejemajo nobene dejavne ali odgovorne vloge v življenju. Ljudje v vlogi žrtve pa vidijo svet predvsem kot krut in nepošten, zaradi česar so za vse njihove težave vedno krivi drugi. Takšna vloga je navsezadnje med ljudmi tudi najbolj razširjena.


Različni položaji v dramah nadzora
Nasilne drame nadzora. Drame nadzora so po svojem videzu in vsebini lahko nasilne (agresivne), v katerih igrata glavno vlogo »zastraševalec« in »zasliševalec«, medtem ko so njuni soigralci »zadržani« in »žrtve«. Oglejmo si nekaj značilnih primerov zunanjega vedenja, izraženega bodisi v dejanjih ali besedah, ki ga prevzamejo glavni igralci teh dram, in njihove notranje etike oz. kaj si pri tem mislijo (to je navedeno v oklepaju), in sicer:

 Zastraševalec. Vse zanika, sploh ne posluša. (Strah pred nadzorom.) Kaže jezo. (Strah, da ni dovolj.) Dobiti hoče na katerikoli način. (Nekdo drug bo dobil pred mano.) Kaže nadutost. (Nihče me ne opazi.) Zelo rad reče: »Najprej jaz.« (Nikomur ni mar zame.) Uveljavlja nadzor. (Sam moram to opraviti.) Kaže bes. (Nihče ni nikoli skrbel zame.) Uporablja tudi nasilje. (Drugače bom mrtev jaz.)

S tako nasilno igro zastraševalec pri soigralcu, seveda, zbuja določene občutke in sproži ustrezno odzivno dramo, kar slednji skuša izraziti z ustreznimi besedami, in sicer:
- Občutek strahu. Odzivna drama žrtve: »Ne prizadeni me, ne ogrožam te.«
- Občutek jeze. Odzivna drama zastraševalca: »Ne moreš me prizadeti, udaril bom nazaj.«
- Občutek maščevanja. Odzivna drama zasliševalca: »Nisi tako močan, kot se kažeš. Katera je tvoja šibka točka?«
- Občutek nepomembnosti. Odzivna drama zadržanega: »Ne bom se spopadal s tabo.«

 Zasliševalec. Velikokrat reče: »Za koga me pa imaš?« (Nikakršnega priznanja v otroštvu.) »Kam greš?« (Ljudje me zapuščajo in bojim se.) »Zakaj nisi…?« (hočem dokaz tvoje ljubezni.) »Zakaj ne…?« (Zapustil me boš.) »Saj sem ti rekel.« (Potrebuješ me. Potrebujem te.)
S tako igro zasliševalec zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
- Občutek nadzorovanosti. Odzivna drama zadržanega: »Saj ne veš, kaj mislim. Močnejši si od mene. Več si vreden kot jaz.«
- Občutek zmote. Odzivna drama žrtve (mučenika): »Nekega dne boš uvidel mojo pravo vrednost.«


Nenasilne drame nadzora. Drame nadzora so po svojem videzu in vsebini tudi nenasilne (pasivne), v katerih igrajo glavno vlogo »zadržani« in »žrtve«, njihovi soigralci pa so večinoma »zastraševalci«. Oglejmo si nekaj značilnih primerov zunanjega vedenja, izraženega v besedah, ki jih največkrat uporabljajo glavni igralci teh dram in njihove notranje etike oz. kaj si pri tem mislijo (to je navedeno v oklepaju), in sicer:

 Zadržani. »Nisem pripravljen na…« (Nisem prepričan, da zmorem preživeti.) »Potrebujem več…/denarja/izobrazbe/ časa/.« (Ne zaupam si. Bojim se.) »Mogoče…« ( V pasti bom in ne bom zmogel izpeljati ničesar.) »Sporočil vam bom…« (Ne vem, kaj čutim.)

S tako igro zadržani zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
- Občutek negotovosti. Odzivna drama zasliševalca: »Si jezen name?«
- Občutek sumničavosti. Odzivna drama zasliševalca: »Kaj sem naredil narobe?«

 Žrtev (ubogi jaz). »Utrujen sen.« (Toliko naredim, pa me nihče ne vidi.) »Tak sem.« (Ne vem, kako naj dobim energijo.) »Na moč se trudim.« (Če se bom spremenil, me ne boš ljubil.) »Pusti to meni.« (Potrebuješ me. Potrebujem te.) »Ne skrbi zame.« (Potrebujem priznanje).
S tako igro žrtev zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
- Občutek krivde. Odzivna drama zasliševalca: »Hočeš me nadzirati.« Odzivna drama zasliševalca: »Samo nase misliš.«


Drame nadzora izvirajo iz strahu


Preseganje starih vzorcev. Opisani načini nadziranja energije koreninijo v našem izvirnem strahu iz otroštva, da brez vez s starši ne bomo mogli preživeti. Ko smo bili otroci, so bili starši tudi dejansko vir našega preživetja, in če smo potrebovali energijo, da bi se počutili varne, smo pač zaigrali tisto dramo nadzora, ki je bila videti najbolj uspešna. Sedaj pa vemo, da imamo na voljo kozmični vir energije in se nam zato ni več treba oklepati starega vzorca nadzora in preživetja.

Ko se povežemo s svojim notranjim virom in spremenimo dramo, ki je bila zasnovana na strahu, lahko zaživimo na višji vibracijski ravni. Tako ozaveščeni pa drame nadzora lahko spremenimo v pozitivne lastnosti.

Dramo nadzora ustvarijo starši. Drame običajno veliko lažje opazimo pri drugih, kot pa pri sebi. Neka ženska je, potem ko se je dobro seznanila z doslej obravnavanimi spoznanji nove duhovnosti, opazovala potek drame nadzora v prodajalni čevljev. Neka mati je kupovala čevlje svoji dveletni hčerki. Deklica, ki se je dolgočasila, je sitnarila: »Mami. Mami. Mami. Kakšne barve čevlje mi boš kupila?« Mati ji spet ni odgovorila.

Ženska, ki je vse to opazovala, je vedela, da bi se ji ta deklica, v kolikor ne bi vedela za drame nadzora, gotovo zdela prava nadloga. Tako pa si je močno zaželela reči tej materi: »Kaj ne vidite, da s svojim zadržanim vedenjem ustvarjate majhnega zasliševalca?«

Prevzem prepričanj staršev. Neka mati samohranilka, ki je bila zaposlena kot receptorka, si je zaželela, da bi imela več od življenja. Ob sanjarjenju si je postavila vprašanje: »Kako bi mogla postati finančno toliko neodvisna, da bi mogla živeti kje na deželi in učiti druge, kako postati samozadosten?« Razčlenila je svoje odnose s starši in odkrila, da je od njiju prevzela naslednja prepričanja:
»Včasih moraš delati tudi stvari, ki jih ne maraš.«
» Počakaj, boš že še zaživela.«
» Bodi pripravljena na tragedije.«
» Ni dovolj časa za vse.«
» Niti trenutka ne počivaj.«
» To mesto je dobro. Bolje, da ostaneš.«

Njeni starši so bili garači in so ji hoteli dobro, vendar so živeli brez strasti in radosti. Ogledala si je svoje življenjsko vprašanje o finančni neodvisnosti in življenju kje drugje. Ugotovila je, da ji prepričanja, ki jih je prevzela od staršev, ne bodo pomagala uresničiti teh sanj. Vedela je, da je določena strategija sicer pomembna, toda njuno življenje ji je nazorno kazalo, da pretirana previdnost ne vodi v izpolnjeno življenje.

Uvidela je tudi, da si sama enako prigovarja kot nekdaj starši, češ »kako dobro službo ima in naj jo zato obdrži«. Razen tega je samo zaustavljala svoje življenje (s privzetim prepričanjem »Počakaj, boš že še zaživela«) in odlašala. Njeno obnašanje je pretanjeno odslikavalo prepričanja iz zgodnjega otroštva.

Vzemite si čas za premislek. Morda bi kazalo, da tudi vi temeljito razmislite o naslednjih vprašanjih:
»Česa se je bala moja mati? Kako se je obnašala?«
»Česa se je bal oče? Kako se je obnašal?«
»Česa se bojim jaz? Kako se obnašam?«
»V čem se ujemam s svojima staršema?«

Preoblikovanje dram nadzora
Ko enkrat prepoznamo svoje »notranje središče«, lahko ozavestimo drame nadzora, ki jih v življenju igramo, s tem pa stare navade spremenimo v pozitivno moč oz. ravnanje. Oglejmo si nekaj konkretnih primerov:

Zastraševalec (v vlogi vodje). Ko zastraševalec vzpostavi stik s pravim virom svoje moči, začne uporabljati svoje voditeljske sposobnosti in začuti tudi več samospoštovanja. Postane bolj samozavesten, vendar ne da bi bil ošaben. Preprosto ima veliko več možnosti za uživanje v različnih izzivih, z vsem tem novim obnašanjem pa pridobi tudi večje sodelovanje drugih.

Nek starejši svetovalec za upravljanje je bil v času razčlenitve svojega življenja lastnik tovarne, ki jo je tudi vodil. Samokritično se je opisal kot »baraba pri krmilu«. V vsakem sporu je zmagal in je užival v svoji iluziji oblasti ter zastraševanja. Nato pa je bankrotiral in se ločil. Obe izkušnji sta ga ponižali in spoznal je, kako neuravnovešeno je od takrat dalje postalo njegovo življenje. Postal je svetovalec za upravljanje in ljudem pomaga uvideti, zakaj sprejemajo nekatere odločitve.

Pomaga jim tudi vzpostaviti stik z njihovo notranjo močjo. Prepoznal je svoje občutke, zaupa jim in dopušča, da ga modro vodijo. To ga je naposled osvobodilo tudi »izgnanstva«, ki si ga je bil pred tem sam vsilil.

Zasliševalec (v vlogi zagovornika). S spremembo svojega ravnanja zasliševalec lahko svoje nagnjenje do zasliševanja prevede v raziskovanje. Svoje do potankosti izdelane veščine za obvladovanje medsebojnih odnosov in sposobnost za ocenjevanje in presojanje drugih odslej uporablja bodisi kot učitelj, svetovalec ali odvetnik.

Neka starejša ženska, članica upravnega odbora velike mednarodne banke, je slovela po svojem nezgrešljivem, analitičnem stilu in sposobnosti, da je vedno opazila pomanjkljivosti. Vendar spoštovanje, ki so ji ga sicer izkazovali, ni moglo izpolniti čustvene praznine v njej. Njeno osebno življenje je bilo prazno in to jo je zelo mučilo. Nazadnje je hudo zbolela. Bila je prisiljena na novo ovrednotiti življenje. Kasneje se je posvetila študiju psihologije in ima sedaj zasebno prakso.

Zadržani (v vlogi neodvisnega misleca). Ko se zadržan človek osvobodi svoje potrebe, da bi vedno ostajal na obrobju dogajanja, lahko seže do svojih globokih notranjih intuitivnih pomagal, ki mu nato  v življenje vnesejo modrost in ustvarjalnost. Po taki preobrazbi lahko postane duhovnik, zdravilec ali umetnik.

Neki duhovnik, ki se je dobesedno skrival za svojo prižnico, je znal zelo umetelno ločevati med seboj in svojimi farani. Njihova uničujoča ocena pa ga je tako pretresla, da se je zavedel svoje človeške narave. Tako ponižan ni več prenesel osamljenosti, ki so mu jo vsiljevala toga prepričanja. Po svojem preoblikovanju se je posvetil poučevanju teoloških ved na univerzi. Sprva pa je imel kar nekaj težav, saj se je še vedno videl v položaju »pridigarja«.

Žrtev (v vlogi reformatorja). Ko žrtev, ki se tudi dejansko počuti kot »ubogi jaz«, doživi pravo nego, podporo in enost, se zlahka poveže s svojim notranjim virom energije. Po taki preobrazbi lahko postane socialni delavec ali zdravilec. Neka ženska, ki je bila v otroštvu žrtev incesta in je pri petnajstih letih skušala narediti samomor, se je dolga leta zdravila, da bi odkrila vzrok svoje depresije. Potem ko je srečno prebrodila nekaj razmerij z zastraševalci, izgubila službo in izvedela, da je brat zbolel za aidsom, ni imela druge izbire, kot da se je predala višjemu razumevanju. Notranje ozdravljenje ji je pomagalo, da danes celo svetuje drugim, kako naj najdejo resnico v bolečini.

Preoblikovanje, ki so ga ljudje izkusili, je največkrat sprožilo na videz negativen dogodek, denimo, ločitev, bankrot ali bolezen. Njihovo trpljenje, zdravljenje in občutek poraženosti so bile bistvene prvine, ki so izzvale ustrezno zdravljenje, kajti vsi so bili pripravljeni prevzeti odgovornost za tisto, kar so se morali v življenju še naučiti. 

Razčlenitev drame nadzora
Najpogosteje se postavlja vprašanje, kako bi se rešili svoje drame nadzora, in kaj naj bi storili. Na podlagi nekaterih izkustev lahko navedemo nekaj možnih rešitev. Ozavestimo svoje vedenje. V kolikor bi radi opustili star vzorec svojega obnašanja, moramo najprej prepoznati dramo nadzora, ki smo jo prevzeli v otroštvu. Bodimo pozorni na svoje vedenje, še posebej v trenutkih stres, ali tedaj ko se česa bojimo. Poglejte nekaj značilnih vprašanj, ki lahko pojasnijo vaše obnašanje in opredelijo dramo:

 Ste bojeviti, nestrpni, jezni in strašite ali gospodujete drugim?  (Zelo značilno za dramo zastraševalca)

 Sumničite o drugih ali čutite, da vam ne posvečajo dovolj pozornosti? Jih zbadate, jim očitate ali jih zastrašujete? (značilno za dramo zasliševalca)

 Ohranjate razdaljo in igrate težko dosegljivega človeka? Se izogibate okoliščinam, v katerih bi se lahko razkrili, ker se pač bojite, da bi vas zato obsojali?  (Značilno za dramo zadržanega)

 Se nenehno pritožujete in osredotočate na svoje probleme in s tem upate, da vam bodo ljudje kar sami pomagali? (Značilno za dramo žrtve)

Ugotovimo, katere vrste ljudi privabljamo. Predvsem kaže sprejeti nasvet, da se ne odzivamo na njihove drame. Bodimo torej pozorni na svoje vsakodnevne odnose in se pripravimo, da bomo po potrebi tudi izstopili iz igre. Poglejmo še nekaj značilnih vprašanj, ki lahko pojasnijo naše obnašanje, in sicer:

 Srečujete veliko ljudi, ki so zastraševalci?  Če je tako, bržkone čutite, da nimate nadzora ali da ste nemočni. Morda jim skušate jemati energijo, ker tudi sami zastrašujete, kar pa, seveda, zbuja potrebo po tekmovanju. Če se počutite kot žrtev njihovega delovanja, se morda (napačno) odzivate tako, da opravičujete svojo nemoč in ne prevzemate odgovornosti za svoje življenje. V primeru, da vas kdo zastrašuje, morate prepoznati svoja čustva jeze ali krivice.

 Kako ste prisiljeni delovati v svojem življenju?  Poiščite svoje najbolj pogoste obrambne stavke, ki naj vam bodo potem vodilo za védenje, da ste se pomaknili v držo žrtve. Neki mož v srednjih letih je povedal, da pri telefoniranju materi (zastraševalki) zmeraj začne razgovor s kako težavo, ki jo trenutno ima. Povsem nezavedno ji namreč želi vzbuditi občutek, da še vedno potrebuje njeno podporo in energijo. Misli namreč, da bi ga kritizirala, če bi ji povedal kaj dobrega o sebi, saj bi ga s tem hotela obdržati tam, kamor naj bi po njenem mnenju spadal.

 Vas čaka dolga vrsta žrtev, ki nestrpno pričakujejo, da vam bodo povedale svojo jokavo zgodbo?  Morebiti ste začeli prevzemati več odgovornosti zase in so vam zato v opozorilo, da ne bi spet zdrsnili v obtoževanje. Morda ste negotovi, potrti ali prestrašeni, a ne morete prepoznati vira svojih občutkov. Zelo verjetno ste projicirali svoje občutke žrtve navzven. Nasvet, ki ga morebiti dajete prijatelju, zapletenemu v dramo žrtve, bi mogoče morali dati tudi sebi.

 Je v vašem življenju kak pomembnejši zastraševalec?  Morda skrivate svoje občutke in mu ne poveste vse resnice o kaki stvari. Vprašajte se, kako mu jemljete energijo. Morda hočete, da bi sam opazil, česar nočete odkrito povedati. Ali pa se počutite neustrezni, a si vseeno prizadevate na videz, da vse obvladujete. Vprašati se morate, kako ste izgubili svojo povezavo s kozmičnim virom energije.

 Je kdo »zadržan do vas«?  Morda težko navežete stik z njim, se vam izmika in je skrivnosten. Ali pa si želite stabilnega stika z njim in vas zanima vsaka njegova misel, poteza ali motiv. Mogoče ravnate z njim podobno, kot je ravnal eden od vaših staršev – zaslišujete ga in nadzirate. Morda se oklepa svoje skrivnosti, da bi se izognil občutku vdiranja vase ali pa zato, da mu ne bi bilo treba delovati?

Drame nadzora so prikrite strategije. Ne smemo pozabiti, da naši odzivi koreninijo v negotovosti iz otroštva. Zato moramo navezati stik s telesom in biti pozorni, ali morda otrpnemo ob kritiki in zasliševanju. Občutki togosti, hladu in strahu namreč potrjujejo, da tekmujemo za energijo in smo izgubili svoje središče. Velja poudariti, da so vse drame nadzora v svojem bistvu prikrite strategije za pridobivanje energije.

Če tako dramo ozavestimo na ta način, da pokažemo (»s prstom«) nanjo, takoj preneha tudi najbolj prikrito spletkarjenje za energijo. Tudi pregovorno vedno prevlada najboljša resnica. Potemtakem se mora tudi človek potruditi, da bo resničen in bolj pošten.

Imenovanje drame razkrije resnico. Seveda, ni nujno, da globlje razčlenjujemo vsako situacijo in skušamo prepoznati v človeku zasliševalca, ali da poskrbimo za kako drugo psihološko razlago. Imenovanje drame namreč pomeni sposobnost opaziti, da poteka boj za energijo, zaradi katerega se počutimo premagani, prestrašeni, nemočni, ali da smo obtičali. Imenovanje drame torej pomeni, da resnično prepoznamo svoje občutke in se na njihovi podlagi potem začnemo osvobajati.

Velja biti pozoren, kdaj skušamo koga prepričati, kdaj se skušamo le braniti, in kdaj se počutimo ogroženi ali krivi, ker nam nekdo nalaga odgovornost za svoje težave. Ko začutimo, da smo obtičali, otrpnili ali se zmedli, bijemo bitko za energijo in moč. Proces ozaveščanja nam tako omogoči izbiro, ali jo bomo bodisi nadaljevali ali pa preoblikovali.

Vedeti moramo, da bomo dramo nadzora stežka prepoznali, če se bomo prepuščali čustvom, ali pa bomo prestrašeni, saj je zelo pomembno, da razkrijemo resnico. Zato moramo vedno pošiljati ljubezen in razumevanje človeku, ki nas zapleta v dramo, in si ob tem tudi zaupati, da bomo prepoznali najprimernejši trenutek za njeno razkritje.

Nasveti za ustrezen dialog v drami nadzora. Sogovorniku v določeni drami nadzora se lahko uspešno zoperstavimo s pravilno postavljenimi odgovori ali vprašanji. Poglejmo nekaj primerov, in sicer v dialogu z:

 zastraševalci: »Zakaj si tako jezen? Bi rad, da se te bojim? Kaj želiš doseči s tem?«

 zasliševalci:  »Všeč si mi, toda ko sem s tabo, se počutim kritiziranega. Te poleg tega še kaj muči?«

 zadržanimi:  »Čutim, da se mi umikaš in si oddaljen. Kako se počutiš?«

 žrtvami (ubogimi jazi): » Zdi se mi, da bi me rad napravil odgovornega za vse, kar ti gre v življenju narobe. Mogoče ne misliš tako, toda zdi se, da bi mi rad(a) zbudil(a) občutke krivde.«

Ne smemo se bati ali sramovati, če se bomo sprva nerodno izražali. Spreminjamo namreč svoj življenjski vzorec in zato nam upravljanje z energijo sprva, seveda, ne bo šlo prav gladko od rok. Vprašanja,, o katerih se ljudje prerekajo, pa navadno poskušajo prikriti nekaj povsem drugega. Zato moramo vedno poskušati poiskati pravo resnico za zunanjim videzom.

Ljudje nam prinašajo sporočila. Bodimo pozorni na svojo energijo in ne pozabimo, da ima vsak človek, ki ga srečamo, neko sporočilo za nas, mi pa zanj. Če obtičimo v borbi in tekmovanju za energijo, ki nima zmagovalca, bomo tako sporočilo verjetno spregledali. Zato moramo, takoj ko imenujemo dramo in jo s tem razkrijemo, videti človeka povsem brez predsodkov in vnaprejšnjih sodb ter mu prostovoljno dajati energijo. Moč je pričakovati, da bo sogovornik tako našo potezo pravilno sprejel in nam bo potem energijo tudi vrnil.

Prisluhnimo namigom o tem, kaj se zares dogaja v dramah nadzora. Sredi najhujšega prepira je, denimo, neki zastraševalec zavpil: »Dovolj mi je teh ljudi. Naveličan sem, da me suvajo naokrog. Od otroštva dalje me kar naprej nekam porivajo.« To je sogovorniku, ki je hitro drsel v dramo žrtve, pomagalo uvideti, da se zastraševalec pravzaprav ne jezi nanj, saj gre za nekaj globljega in starejšega.

Pogovor je nadaljeval bolj odkrito in sočutno. Ker sta se dobro poznala, je lahko primerjal moč vplivov iz zgodnjega otroštva v njunem življenju.

Odsev v zrcalu ne laže. Ko bomo razmišljali o drami nadzora, v katero smo vpleteni, si moramo čimbolj nepristransko ogledati sebe in drugega človeka. Vprašati se velja: »V čem je podoben kateremu od naših staršev? Kako so naši odzivi podobni tistim iz ranega otroštva?« Morda vam bo v pomoč, če bomo tako srečanje na kratko opisali v svojem dnevniku in malce razmislili tudi o svojih občutkih. Naj nas situacija uči, nikoli ne smemo dogajanju samo soditi.

Navadno nas na drugih najbolj moti tisto, kar bi si morali ogledati pri sebi, vendar tega nočemo storiti. Kazanje s prstom je namreč zanesljiv znak, da obtožujemo, namesto da bi poskušali razumeti. Neki svetovalec za organizacijski razvoj je dejal: »Neznansko me je jezil preddelavec, ki je nenehno obtoževal zaposlene, da so neumni, namesto da bi uvidel, da se je situacija porodila iz pomanjkanja komunikacije. Nato sem spoznal, da tudi sam enako ravnam z enim od svojih sodelavcev – potiho sem ga zmerjal in nisem poiskal globljih vzrokov.
»Kazanje s prstom ne imenuje resnice, zato ničesar ne razreši, energija pa se pri tem samo izgublja. Precej bolje je, da si postavite naslednja vprašanja:

»Kaj moram spoznati v tej drami nadzora?«

»Bi moral(a) na začetku srečanja določiti jasnejše meje?«

»Jemljem stvari osebno, čeprav sploh ne gre zame?«

»Skušam izkoristiti šibkost, ki jo prepoznam v drugih ljudeh?«

Včasih je treba zapustiti prizorišče. Žrtev (ubogi jaz), denimo, se navadno ujame v dramo z zastraševalcem ali zasliševalcem. Nenehno nekaj pojasnjuje, prepričuje in se brani. Če se boste kdaj znašli v podobni situaciji, bodite pozorni, koliko časa porabite za prepričevanje. Ko boste enkrat opustili potrebo po takem pridobivanju energije, se boste zlahka uprli skušnjavi po prepričevanju in boste preprosto odšli.

Poiščimo boljše načine. Zastraševalca zasvaja naval adrenalina, ki ga začuti ob morebitni zmagi. Namesto tega se raje vprašajte: »Česa si najbolj želim? Je to pravi način, na katerega lahko dobim, kar bi rad(a)?« Bodite prožni in odprti, ne trudite se, da bi vse obvladali. Morda vam bo sodelovanje prineslo precej več koristi, kot izsiljena rešitev.

Učimo se na podlagi svojega ravnanja. Zasliševalci se ujamejo v iluzijo, da imajo vedno prav. Če ste morda taki, si poskusite ogledati položaj tudi iz drugega zornega kota. Vprašajte se: »Kaj bi se lahko naučil(a)?« Spregovorite o svojih resničnih občutkih in se potrudite dobiti energijo, ne da bi priganjali ljudi, ki se nato morajo umikati.

Ne umikajmo se težavam. Zadržani obtičijo v želji, da bi prikrili svoje strahove, dvome o sebi in zmedo. Če morda spadate mednje, prosite svoje središče za pomoč. Priznajte si, če vam nekaj ni jasno. Vprašajte se: »Kakšno podporo potrebujem sedaj? Kaj čutim?« Pripravljeni moramo biti, da problemom stopimo tudi naproti.


Izkušnje z dramami nadzora

Izkušnje agentke z nepremičninami. Ko se je neka agentka za prodajo in nakup nepremičnin na delavnici o duhovnosti seznanila z dramami nadzora, se je odločila spremeniti svoje navade. Njena odločitev je bila močna izjava namere, ki je sčasoma privabila priložnosti za opuščanje njenega vzorca ravnanja. Nekaj mesecev kasneje je doživela srečanji s težavnima človekoma, ki sta jo spominjala na njeno oblastno mater.

Čedalje bolj se je zavedala, da bi navadno poskusila pridobiti energijo z dramo upravičene žrtve. Vendar je obe srečanji prepoznala kot dobro priložnost, v katerih se lahko reši starih navad. V najbolj konfliktnem srečanju se je nato znašla na mrtvi točki z odjemalcem, ki se sploh ni hotela pogajati o postavljeni ceni. Postajal je čedalje bojevitejši, čeprav ga je sprva uspešno obvladovala z opravičevanjem. Pojasnjevala mu je, kako trdo dela in se trudi (biti »ubogi jaz«). Položaj si je s tem samo še poslabšala.

Kmalu se je povsem osredotočila na dokazovanje, da ima prav. Na tej točki je tako že pozabila na svoj cilj – prodati hišo. Ujela se je v vzorec iz otroštva in dopustila odjemalcu, ki je bil oblasten tako kot njena mati, da jo je celo hudo kritiziral. Potrebno energijo si je torej poskušala pridobiti z dramo žrtve. Prvič se ji je tudi dogodilo, da je začutila hudo izčrpanost. Zato je pogajanje za nekaj časa prekinila, nakar je vsak dan zavestno kopičila energijo.

Spomnila se je nasveta, da se je drame nadzora moč osvoboditi tako, da jo imenuješ, to je, da jo razkriješ in s tem razgališ položaj. Odločila se je za povsem drugačno taktiko in obnašanje in je poklicala odjemalca. Ni potlačila svojih občutkov in mu je kar odkrito povedala, da sploh ne ve, kaj naj naredi, saj čuti, da jo je vse doslej samo kritiziral.

Rekla mu je, da se je kljub visoki ceni zelo potrudila, razumela pa je tudi, zakaj cene noče znižati. Ker je zmogla razkriti svoje težave, sta se začela nato pogovarjati o različnih možnostih nadaljnjega dela. Ko je odjemalec začel s svojimi zasliševalskimi pripombami, je zelo težko ohranjala svojo zbranost, ne da bi zopet zdrsnila v položaj žrtve in se odzvala na njegovo dramo zastraševalca oz. zasliševalca.

Razumsko je vedela, da je pod velikim pritiskom in mora hišo prodati. Vendar je skušal nadzirati položaj in velikokrat se je zalotila, kako je otrpnila. Najbolj pa jo je hromila misel, da hiše ne zna prodati. Bila je prepričana, da je krivda na njeni strani. Nato pa se je trdno odločila, da se ne bo več čutila krive, ker ne rešuje odjemalčevih »problemov«. Ugotovila je, da se loteva stvari, ki nimajo z njo nič opraviti.

Kakšno olajšanje je s tem začutila. Prizadevanje, da bi rešila tuj problem, je bilo namreč preigravanje  njene vloge iz ranega otroštva, ko je morala skrbeti za moteno mater. Opustila je potrebo po občutku, da obvladuje položaj, ki pa ga sploh ni bilo treba obvladovati. Spoznala je, da prodaja ni na smrt pomembna in rezultat ji ni bil več osebno pomemben. Po daljšem pogajanju je nato hišo, v obojestransko zadovoljstvo, vendarle prodala.

Delujoča načela v dramah nadzora. Na primeru agentke z nepremičninami glede razčlenitve in preoblikovanja njene drame nadzora poglejmo poglavitna delujoča načela, na katera največkrat naletimo v dramah nadzora, in sicer:

 Odnosi s starši odsevajo v drugih odnosih. Ko si ogledate in ocenite ravnanje svojih staršev, vam bo to pomagalo bolje razumeti, da se stare drame ponavljajo. V prejšnjem primeru agentko to ni zanimalo dokler ni opazila, da se v srečanju z odjemalcem ni lotila tudi svoje drame nadzora. Z njo je tako dobila neposreden nauk. Ko je prepoznala dinamiko prehajanja v razpoloženje žrtve je lahko razumela, da jo je ta drama dobro izurila za delo agentke z nepremičninami.

 Vsaka situacija prinaša sporočila. Ker se je ta agentka bolj posvetila svojemu trenutnemu vprašanju o vplivu staršev, ji je naključje pripeljalo odjemalca, ki je odločilno odslikaval njena notranja prepričanja in sodbe o sebi.

 Telo nam daje namige. Spoznala je, da mora biti pozorna na intuitivne in telesne občutke neugodja. Povedali so ji namreč, kdaj drsi v odzivno vedenje. Bolj ko je zaupala lastnim vtisom, prej je tak občutek lahko opustila.

 Povejmo resnico za vsako ceno. Ugotovila je, da mora ubesediti svoje neugodje in ga na primeren način izraziti tudi drugim, čeprav ni vedela, ali bo našla prave besede. Če naj opustimo neko prikrito vedenje, se moramo naučiti tudi prijaznega soočanja in sporazumevanja.

 Prosimo za pomoč.  Uvidela je, da rešitev položaja ni odvisna le od nje. Razkrila in ozavestila je celotno situacijo. Odkrito je spregovorila z odjemalcem in ga s tem vključila v rešitev. Ugotovila je, da je odgovorna samo zase. Sploh ji ni treba priskrbeti vseh odgovorov, v kar je bila prej preveč prepričana.

 Pridobimo si širši pogled. Natančno si je ogledala svoje starše in s tem pridobila tudi nadaljnja spoznanja. Priznala si je: »Nekatere moje zaznave so tičale tako globoko, da sem rabila kar nekaj časa, da sem jih naposled odkrila.«

Ozaveščanje drame nadzora. Življenje je torej potrjevanje, ne pa nek končen rezultat. Zelo pomembno je, da sprejmemo sebe in druge take, kot tudi dejansko smo. Čeprav nam mogoče nekateri sploh ne ugajajo, ali pa nam ni po volji njihovo vedenje, se moramo zavedati, da gre v življenju zlasti za izkustvo in združevanje v ljubečo enost. Obtoževanje, sojenje in primerjanje z »napredkom« ali s stopnjo razsvetljenosti drugih, nam tako prav nič ne koristi. Pri osvobajanju drame nadzora, se velja tega dobro zavedati, vendar kaže pri tem ohraniti tudi nekaj smisla za humor.

Ko si prizadevate ozavestiti določeno dramo nadzora, ne smete pozabiti, da je ustrezna informacija orodje  za preoblikovanje, ne pa orožje , ki bi ga lahko uporabili za svoje obnašanje. Zavedajte se, da boste dramo nadzora veliko lažje opazili pri drugih kot pri sebi. Če ste jezni, potrti, osamljeni, imate občutek, da se vam godi krivica, ali pa se zapirate pred svetom, ste gotovo zdrseli v stare vzorce iz svojega otroštva.

Ko enkrat zares začutite, da imate odprto srce in lahko mirno sprejmete vse, kar se vam dogaja, ste gotovo povezani s svojim središčem in pravo energijo. Če pa morda o tem dvomite, kaže globoko vdihniti in poiskati tudi morebitno smešno plat dogajanja. Skratka, velja se truditi in s tem višati energijsko raven.

Povzetek spoznanja o razjasnitvi preteklosti

To spoznanje je ozaveščanje trenutkov, v katerih izgubljamo svojo notranjo vez s kozmično energijo. Pogosto odkrivamo, da se v takih trenutkih zatekamo k osebnim (in nezavednim) metodam manipuliranja z ljudmi in jim jemljemo energijo. Manipuliranje z ljudmi je lahko nasilno ali pasivno.

Naravnanost žrtve (ubogega jaza) je najbolj pasivna: vedno vidi negativni vidik dogajanja, išče pomoč, opisuje dogodke tako, da zbuja krivdo in jih s tem prisiljuje, da ji posvečajo pozornost in dajejo energijo. Manj pasivna je prikrita strategija zadržanega človeka: nejasno odgovarja na vprašanja, ne sprejema obveznosti, v ljudeh si prizadeva zbujati zanimanje in željo, da bi ga razumeli. Tako pridobi pozornost in s tem tudi energijo.

Metoda kritike pri zasliševalcih je nasilna: vedno iščejo napake v početju drugih, vedno hočejo nadzirati. Če ujamejo ljudi na napaki, se zmedejo, postanejo pretirano oprezni, prične jih skrbeti, kaj si mislimo o njih. Vedno nas opazujejo s kotičkom očesa. Tako jim povzročamo pozornost in jim dajemo energijo. Precej bolj nasilen je slog zastraševalca. Daje videz neobvladanosti, podvržen je nenadnim izbruhom, nevaren je in bojevit. Ljudje se ga bojijo in so pozorni nanj, on pa s tem pridobiva energijo.

Privzeto metodo zelo radi ponavljamo v vseh srečanjih z ljudmi. Z njimi oblikujemo vse, kar se nam dogaja. Imenujemo jih »drame nadzora«, so pa ponavljajoči se vzorci, ki izzivajo enake življenjske situacije. Ko tako dramo ozavestimo, pa se lahko zavemo, kdaj zdrsnemo vanjo in ohranimo močnejši stik s svojo notranjo energijo.

Razčlenitev vplivov zgodnjega otroštva razkriva kal in razvoj teh dram. Če staršem odpustimo, uvidimo globlje razloge življenja z njimi. Naše življenjsko vprašanje izvira iz močnih plasti staršev in njihovih neizpolnjenih razvojnih načrtov. Ko ga prepoznamo, lahko izpolnjujemo svoje »poslanstvo« na tem svetu.

 mag. Janez Šček

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. May 2026 at 12:16

324 ogledov

ČETRTO PONAVLJANJE ISTEGA FILMA Janša &co
Janševa nova vlada ne prinaša sprememb, ampak reciklažo starega sistemaSlovenija je ponovno dobila vlado pod vodstvom Janez Janša. Predstavlja se kot “nova razvojna koalicija”, kot začetek “nove dobe”, kot odgovor na kaos prejšnje oblasti.Toda večina ljudi ima občutek, da ta film gledamo že četrtič.In vedno se začne enako: – velike besede,– obljube o reformah,– boj proti korupciji,– nova politična kultura,– učinkovitost,– odgovornost,– razvoj,– blaginja.Potem pa pride realnost: – strankarsko kadrovanje,– politični klientelizem,– širjenje birokracije,– novi “naši ljudje”,– nove agencije,– novi privilegiji,– in stara omrežja moči.Vlada je nastala zaradi političnega obrataKljučnega pomena je dejstvo, da te vlade brez političnega obrata Zoran Stevanović in Anže Logar sploh ne bi bilo mogoče sestaviti.Oba sta pred volitvami ustvarjala vtis, da ne bosta omogočila nove Janševe vlade.Prav na tej podlagi sta pridobivala glasove: – razočaranih volivcev,– neopredeljenih,– in ljudi, ki niso želeli nadaljevanja stare politične polarizacije.Po volitvah pa je sledil politični preobrat.In prav ta preobrat je omogočil nastanek nove oblasti.Zato danes veliko ljudi čuti: da niso bili prepričani z argumenti,ampak politično izigrani.Politična trupla v šahuNajvečji paradoks pa je, da sta zdaj ravno Zoran Stevanović in Anže Logar postala politično povsem odvisna od Janševega projekta.Zakaj?Ker se zavedata: če bi povzročila padec vlade, bi sledile nove volitve.Na teh volitvah pa bi zelo težko ponovno prepričala iste volivce, ki danes njune predvolilne izjave razumejo kot politično prevaro.In prav zato nastaja nevarna situacija: koalicija lahko postane talec lastnih političnih kalkulacij, partnerji pa ne bodo odločali po interesu ljudi, ampak predvsem po logiki političnega preživetja.Kdo v resnici vodi državo?Tu pa pridemo do še pomembnejšega vprašanja.Ali ljudje sploh vedo, komu dajejo oblast nad svojimi življenji?Koliko volivcev se pred volitvami dejansko pozanima: – kakšne strokovne kompetence imajo poslanci,– kakšne rezultate imajo za sabo,– kaj so v življenju ustvarili,– kaj so vodili,– kakšne delovne izkušnje imajo,– in ali sploh razumejo področja, o katerih odločajo?Kje lahko državljani pregledno vidijo: – reference kandidatov,– njihove dejanske dosežke,– njihove vodstvene sposobnosti,– njihove pretekle uspehe ali neuspehe?Skoraj nikjer.Večina ljudi danes politika izbira na podlagi: – televizijskih nastopov,– všečnih sloganov,– kratkih videov,– medijske propagande,– in občutka, da nekdo “dobro govori”.Toda dobro govoriti še ne pomeni: – dobro voditi,– dobro razumeti ekonomijo,– dobro pripravljati zakone,– ali dobro upravljati državo.Bi takim ljudem zaupali svoje podjetje?Postavimo vprašanje drugače.Bi človeku: – brez preverjenih rezultatov,– brez dokazljivih kompetenc,– brez resnih vodstvenih izkušenj,– in brez odgovornosti za pretekle napake,zaupali: – svoje podjetje,– svoje življenjske prihranke,– ali prihodnost svojih otrok?Večina ljudi ne bi.Državo pa pogosto vodijo ravno taki posamezniki.In ne samo to: sprejemajo zakone, ki vsak dan vplivajo na milijone ljudi.Strankokracija vedno izbira poslušneNajvečji problem Slovenije ni samo ena vlada ali en politik.Problem je sistem.Strankokracija.Ta sistem že desetletja proizvaja: – negativno kadrovsko selekcijo,– politično lojalnost namesto sposobnosti,– in zaprt krog ljudi, ki krožijo med funkcijami ne glede na rezultate.V Sloveniji o ključnih položajih pogosto ne odločajo: – strokovnost,– kompetence,– delovne izkušnje,– moralna integriteta,– ali sposobnost vodenja.Odločajo: – pripadnost,– poslušnost,– retorika,– medijska podoba,– in koristnost za omrežja moči.Če bi v Sloveniji resnično kadrovali po: – sposobnosti,– etiki,– rezultatih,– in odgovornosti,večina obrazov, ki jih danes gledamo v politiki, nikoli ne bi zasedla najvišjih funkcij države.Politika kot medijski produktDanašnji politiki postajajo predvsem: – medijski produkti,– retorični performerji,– in profesionalni upravljalci javnega mnenja.Ljudje ne volijo več preverjenih rezultatov.Volijo: – všečne nastope,– všečne parole,– in občutek “odločnega vodje”.Zato se isti politični vzorci neprestano ponavljajo.Vsaka nova garnitura obljublja: da bo “počistila sistem”. Na koncu pa sistem vedno znova posrka tudi njih.Tehnokratski totalitarizem pod krinko modernizacijePosebej nevarno pa je, da se pod pojmi: – digitalizacija,– varnost,– modernizacija,– boj proti dezinformacijam,– in učinkovito upravljanje državev Evropi in svetu vse bolj uvajajo modeli nadzora, ki lahko vodijo v tehnokratski totalitarizem.Tak sistem temelji na: – centralizaciji moči,– digitalnem nadzoru,– upravljanju družbe preko algoritmov,– finančni odvisnosti,– in omejevanju drugače mislečih.In prav politično šibke ter odvisne koalicije so pogosto najbolj primerne za izvajanje takšnih projektov, ker nimajo dovolj notranje moči ali poguma, da bi se uprle zunanjim centrom vpliva.Iz te moke ne bo kruhaSlovenija danes ne potrebuje: – četrte izvedbe iste politike,– novih marketinških sloganov,– ali novih obrazov starega sistema.Potrebuje: – resnično odgovornost,– meritokracijo,– odpravo strankokracije,– več neposredne demokracije,– pregledno preverjanje kompetenc kandidatov,– in vrnitev oblasti ljudem.Dokler pa bo država delovala po principu: “naši proti vašim”,in dokler bodo stranke kadrovale predvsem poslušne,se ne bo spremenilo nič bistvenega.Menjali se bodo samo obrazi.Sistem pa bo ostal isti.Zato predlagamo uresničitev Osvobodinega programa OOPS - Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije z novo Temeljno družbeno pogodbo, ki ukinja strankokracijo in negativno kadrovsko selekcijo in uvaja neposredno karantansko vladavino ljudstva temelječo na štirih stebrih: - neposredni javni izbor najboljših in kompetentnih strokovnjakov,- iniciativa- referendum in - odpoklicKo boste v večini za to in boste pripravljeni za te ključne in plemenite spremembe delati, se bo pa zgodila zelo drufačna, veliko boljša Slovenija. Potrudimo se vsi dobri ljudje, sa bo to čim prej. Ekipa OPS

Thu, 21. May 2026 at 09:38

644 ogledov

Zakaj Slovenci tako radi sledimo “močnim vodjem”?
Vzgoja v pridnost, strah pred izstopanjem in narod brez notranje suverenostiV Sloveniji se vedno znova ponavlja isti politični vzorec. Ljudje se razočarajo nad oblastjo, prisegajo, da “nikoli več ne bodo nasedli”, nato pa pride nov obraz, nov “odrešenik”, nov “močan vodja” — in množice ponovno sledijo.Zakaj?Kako je mogoče, da narod po desetletjih političnih prevar še vedno tako zlahka verjame: – avtoritetam, – političnim liderjem, – populistom, – in celo potencialnim diktatorjem?Odgovor ni samo političen.Je veliko globlji. Je psihološki, vzgojni in civilizacijski problem.Vzgojeni v poslušnost, ne v svobodoŽe od otroštva se veliko ljudi ne vzgaja v: – samostojno razmišljanje, – notranjo moč, – zdravo dvomljenje, – ali osebno odgovornost.Vzgojeni smo v: – pridnost, – ubogljivost, – prilagajanje, – in strah pred avtoriteto.“Bodi priden.”“Ne izstopaj.”“Ne kompliciraj.”“Ne govori preveč.”“Ubogaj učitelja.”“Ubogaj šefa.”“Ubogaj sistem.”Tak človek kasneje pogosto postane idealen državljan za vsak sistem: – socialistični, – liberalni, – ali avtokratski.Ne išče resnice.Išče nekoga, ki mu bo povedal, kaj naj misli.Narod, ki se boji lastne močiEna največjih tragedij Slovenije je, da veliko ljudi sploh ne verjame več: – vase, – v svojo presojo, – v svojo moč, – in v možnost resničnih sprememb.Ko narod izgubi notranjo suverenost, začne iskati zunanje rešitelje.Takrat se pojavijo: – “novi obrazi”, – “odločni liderji”, – “močni govorniki”, – “karizmatični rešitelji”. (Najnovejši Zoran Stevanović)In ljudje jim sledijo skoraj religiozno.Ne zato, ker bi nujno imeli program.Ampak zato, ker izžarevajo: – samozavest, – odločnost, – moč, – in občutek varnosti.Mnogi ljudje si podzavestno želijo, da bi nekdo drug prevzel odgovornost namesto njih.Strah pred izključitvijoSlovenska družba ima močan kolektivni refleks: “Kaj bodo rekli drugi?”To ustvarja: – konformizem, – tišino, – pasivnost, – in slepo sledenje večini.Ljudje pogosto ne povedo, kaj zares mislijo. Ne zato, ker nimajo mnenja.Ampak ker jih je strah: – posmeha, – izključitve, – konflikta, – ali družbenega linča.Zato mnogi raje sledijo “glavni čredi”, tudi če globoko v sebi čutijo dvom.Avtoriteta kot nadomestek notranje stabilnostiPsihologi že dolgo opozarjajo: človek, ki nima razvite notranje stabilnosti, pogosto išče “očetovsko figuro”.To je lahko: – politik, – guru, – ideologija, – stranka, – ali medijska osebnost.Tak človek ne išče resnice.Išče občutek pripadnosti in varnosti.Zato lahko nekateri politiki skoraj čez noč postanejo: – “mesije”, – “edino upanje”, – ali “nezmotljivi voditelji”.Tudi ko jih dejstva ujamejo v protislovja, jih privrženci še vedno branijo.Zakaj?Ker napad na liderja doživljajo kot napad nase.Demokracija brez notranje svobode ne delujeFormalna demokracija sama po sebi ni dovolj. Če so ljudje: – prestrašeni, – pasivni, – vzgojeni v poslušnost, – in odvisni od avtoritet, potem demokracija hitro postane samo predstava za javnost.Volitve se spremenijo v: – marketinški boj, – manipulacijo čustev, – in tekmovanje političnih kultov osebnosti.Narod pa ostane brez resničnega vpliva.Rešitev ni nov ali že znan “mesija”Slovenije ne bo rešil: – nov obraz, – nov lider, – nova stranka, – ali nov “odločni vodja” ali pa mesija za mnoge, ki je źe dokazal, da ni tisto za kar se prodaja. (Janez Janša)Dokler ljudje sami ne razvijejo: – notranje svobode, – kritičnega razmišljanja, – osebne odgovornosti, – in poguma za resnico, se bo zgodba ponavljala.Vedno znova bomo dobivali: – nove obraze starega sistema, – nova razočaranja, – in nove politične prevare.Potrebujemo prebujene ljudi, ne novih idolovPrava sprememba se začne: – ko ljudje nehajo slepo slediti, – ko začnejo postavljati vprašanja, – ko nehajo iskati rešitelje, – in ko razumejo, da oblast v resnici pripada njim.Narod, ki razmišlja s svojo glavo, je neobvladljiv.In prav zato sistem skozi: – vzgojo, – medije, – politiko, – in družbeni pritisk že desetletja ustvarja predvsem poslušne ljudi, ne pa svobodnih posameznikov.Ekipa OPS

Tue, 19. May 2026 at 11:17

186 ogledov

Fenomen slovenskega levo desnega navijaštva
V Sloveniji smo že desetletja priča nenavadnemu in zelo nevarnemu družbenemu pojavu — slepemu političnemu navijaštvu. Delitev na »leve« in »desne« je postala tako močna, da pri mnogih ljudeh politika ni več vprašanje razuma, vrednot in iskanja najboljših rešitev za skupno dobro, temveč vprašanje čustvene pripadnosti, skoraj religiozne vere v »naše« in sovraštva do »vaših«.Mnogi ljudje danes svojih političnih voditeljev ne ocenjujejo več po resnici, poštenosti, sposobnosti ali moralnosti, ampak po tem, kateremu političnemu taboru pripadajo. Če »naši« naredijo nekaj slabega, se išče izgovore, opravičila, relativizacije in preusmerjanje pozornosti na nasprotnike. Če isto stvar naredijo »drugi«, pa nastopi moralno ogorčenje, sovraštvo in celo pozivi k uničenju političnega nasprotnika.To ni več demokracija zdravega razuma, ampak psihologija navijaških skupin.Kako nastane politično navijaštvo?Človek ima naravno potrebo po pripadnosti skupini. Ko izgubi zaupanje v državo, institucije in pravičnost sistema, začne iskati občutek varnosti v ideologiji, politični skupini ali karizmatičnem voditelju. Takrat politika postane nadomestek za identiteto.Posledica je:nekritično branjenje »svojih«,demoniziranje nasprotnikov,izguba sposobnosti objektivne presoje,življenje v medijskih in ideoloških mehurčkih, ter postopna radikalizacija družbe.Največja nevarnost nastopi takrat, ko človek ni več sposoben priznati napake svojih političnih voditeljev. Takrat resnica ni več pomembna. Pomembno postane samo še: »Da naši zmagajo.«In prav tu se začne propad demokracije.Slovenska posebnostV Sloveniji je ta pojav še posebej izrazit zaradi zgodovinskih delitev iz druge svetovne vojne, povojnih pobojev, komunistične diktature, tranzicijskih krivic ter manipulacij po osamosvojitvi.Namesto resnične narodne sprave smo dobili trajno politično vojno, ki jo mnogi centri moči namenoma ohranjajo, saj razdeljen narod lažje obvladujejo.Ljudje se tako desetletja prepirajo:kdo je »komunist«,kdo je »fašist«,kdo je »janšist«,kdo je »kučanist«,Če to vsklikajo en proti drugemu se v odmevu sliši isti, isti, isti...medtem ko se v ozadju pogosto nadaljujejo:korupcija,klientelizem,privatizacijski ropi,zlorabe pravosodja,medijske manipulacije,ter uničevanje zaupanja v državo.Razdeljen narod je šibek narod.Slepo navijaštvo je nevarnoZgodovina nas uči, da največjih zlorab oblasti niso omogočili samo zlobni posamezniki, ampak tudi množice nekritičnih privržencev, ki so bile pripravljene opravičiti skoraj vse, če je to počela »njihova stran«.Ko človek izgubi kritično distanco:začne opravičevati laži,tolerirati krajo,sprejemati sovraštvo,relativizirati nasilje,in celo podpirati krivice, če škodijo političnim nasprotnikom.To je moralni padec družbe, ki se nam žal Slovencem dogaja zaradi strankokracije in posledično negativne kadrovske selekcije. Stranke kadrujejo po meri pripadnosti in ne po meri strokovnosti, znanja, kompetenc in ne iščejo kadrov z moralno integriteto. To jim je sekundarnega pomena. Ko je treba vedeti komu to najbolj koristi. Tistim, ki lovijo v kalnem in v resnici vladajo in plenijo sadove žuljev naroda. T.i. globoka država ali njeni pripadniki. Noben politik, nobena stranka in nobena ideologija ne bi smela biti nad resnico, pravičnostjo in človekovim dostojanstvom.Kaj je prava demokratična drža?Prava politična zrelost pomeni:da uporabljaš enaka merila za vse,da znaš pohvaliti dobro potezo tudi političnega nasprotnika,da znaš priznati napake »svojih«,da ne sovražiš ljudi zaradi drugačnega mnenja,in da razumeš, da noben politik ni mesija.Demokracija ne temelji na slepem sledenju voditeljem, ampak na budnih, razmišljujočih in moralno odgovornih državljanih.Največji problem Slovenije niso levi ali desni v vrhovih strank. Največji problem Slovenije je izguba sposobnosti samostojnega razmišljanja tistih, ki slepo navijajo za ene ali druge. Ti so gorivo za manipulacijske vodje. Dokler bomo ljudje drug drugega gledali kot sovražnike zaradi političnih oznak, bomo ostajali razdeljeni, izčrpani, vodljivi in nebogljeni. Ko pa bomo začeli uporabljati enaka moralna merila za vse — leve, desne in »nove obraze« — se bo začela resnična demokratična in moralna prenova družbe.ALI LAHKO SOVRAŠTVO Z DRUŽBENIH OMREŽIJ PRIDE NA ULICE?Vprašanje, ki si ga danes premalo ljudi upa zastaviti, je zelo resno:Kaj se zgodi z narodom, ko politično sovraštvo postane močnejše od medsebojnega spoštovanja?Danes smo vsak dan priča brutalnim verbalnim spopadom na družbenih omrežjih, v medijih in politiki. Ljudje se žalijo, ponižujejo, demonizirajo in sovražijo samo zato, ker imajo drugačno politično prepričanje. Vedno več je besa, frustracij in pripravljenosti, da se politične nasprotnike obravnava kot sovražnike, ne več kot sodržavljane.Ob poslabšanju ekonomskih in socialnih razmer lahko takšna razdeljenost postane zelo nevarna.Zgodovina nas uči, da se nobena družba ne zlomi čez noč. Najprej pride:propaganda,razčlovečenje drugače mislečih,hujskanje,medsebojno sovraštvo,izguba dialoga,potem pa lahko pride tudi nasilje na ulice in trge ter v vsako vas. Slovenci smo eno obliko državljanskega razkola že doživeli med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Ta rana v narodu še danes ni zaceljena. Prav zato bi morali biti toliko bolj previdni, ko danes znova gledamo razdeljevanje ljudi na »naše« in »vaše«, na »prave« in »neprave« Slovence.Noben politik ni vreden sovraštva med ljudmi. Nobena ideologija ni vredna krvi. In nobena oblast ni vredna uničenja lastnega naroda.Če bomo nadaljevali s slepim navijaštvom, medsebojnim poniževanjem in izgubo sposobnosti poslušanja drug drugega, bomo kot družba stopali proti vedno večjemu konfliktu.Zato je zdaj čas za treznost.Čas, da se ponovno naučimo:poslušati,spoštovati različna mnenja,uporabljati enaka merila za vse,ter razumeti, da smo kljub razlikam še vedno en narod.Prihodnost Slovenije ne bo odvisna od zmage levih ali desnih, ampak od tega, ali bomo znali ostati LJUDJE. Zato se v Gibanju OPS trudimo svariti pred nevarnostmi, ki jih vidimo, da nebi Slovenci znova zašli v polje, ko brat dvigne roko na svojega brata. Bog ne daj, da se zgodi. Zato predlagamo, da nakopičeno jezo in sovraštvo, ki se kopiči 30 let transformiramo vsi skupaj, ne glede na katero koli pripadnost, v kreativne rešitve, ki jih predlagamo skozi Osvobodilni program narodne enotnosti OOPS in novo Temeljno družbeno pogodbo, ter VIZIJO SLO 2030. OBLAST PRIPADA ZDRUŽENEMU IN ENOTNEMU LJUDSVU, KI NAJ TAKŠEN ZAŽIVI V DUHOVNI IN GMOTNI BLAGINJI. Če si želiš, da bo tako deluj, sodeluj in ukrepaj. Povezava na predlagano rešitev. Ekipa OPS

Tue, 19. May 2026 at 10:53

300 ogledov

Slovenci, Thomas Jefferson in Deklaracija neodvisnosti
Prevod besedila na spominski plošči. Plošča se nahaja v Clevelandu, Ohio (ZDA), v centru mesta (downtown).Natančna lokacija:Naslov: West Mall Drive (južno od Lakeside Avenue East), Cleveland, OH 44114Koordinate: 41°30'10.3"N, 81°41'40.6"W (ali približno 41.50292°N, 81.69462°W)Stoji ob pločniku, s pogledom na Cleveland Mall, blizu Cleveland City Hall in Cuyahoga County Courthouse." Slovenci, Thomas Jefferson in Deklaracija neodvisnostiV svojem izvodu Bodinove Republike je Thomas Jefferson parafiral dve strani. Na eni strani sta bili Bodinova opredelitev in označitev tirana, ki sta bili po pojmu zelo podobni izrazom, uporabljenim v Deklaraciji neodvisnosti. Na drugi parafiran strani je bil opis ustoličenja vojvod Koroške, slovenskega obreda, ki je morda močno prispeval k ustanovitvi naše velike države.Ta običaj, ki se je še vedno izvajal v času ameriške revolucije, je bil živ dokaz, da družbena pogodba dejansko obstaja, vsaj med Slovenci.Slovenci so verjeli, da oblast za vladanje pripada ljudem, ki naj bi jim bilo vladano, in ne tistim, ki vladajo. Verjeli so, da morajo biti njihovi vladarji ljudje iz ljudstva, iz vsega ljudstva. Verjeli so, da morata biti resnični lastnosti tistih, ki so v vladi, sposobnost in skrb. Verjeli so, da imajo njihovi voditelji slovesno dolžnost do ljudstva, da so pravični. In mi, Američani, danes verjamemo v ta ista načela. Tako je v času revolucije verjel tudi Thomas Jefferson." Naša izvirna tradicija: Karantanska ljudska suverenost in pravica do odpoklica(Amerikanci so v resnici ponaredili izvirno karantansko neposredno vladavino ljudstva, saj so v svojem družbenem redu izpustili neposredni javni izbor viditeljev, sploh pa možnost predčasnega odpoklica.) Slovenci smo eden redkih evropskih narodov, ki lahko s ponosom kaže na nepretrgano tradicijo neposredne ljudske suverenosti, ki sega vse tja v 7. stoletje. Ta tradicija ni le simbolika – bila je konkreten politični mehanizem, ki je oblast postavljal pod nadzor ljudstva in omogočal njegovo odstranitev, če je postala tiranska.Karantanija – prva slovanska država z institucionalizirano družbeno pogodboV 7. stoletju so naši predniki, Karantanci, ustvarili Karantanijo, eno prvih znanih samostojnih slovanskih državnih tvorb na tleh današnje Evrope. Za razliko od takrat prevladujočih modelov vladavine »po božji milosti« ali čiste dedne monarhije so Karantanci razvili sistem, v katerem je oblast izhajala iz ljudstva in bila pred njim odgovorna.Ključni simbol in orodje te suverenosti je bil obred ustoličevanja knezov (pozneje vojvod) na Knežjem kamnu pri Krnskem gradu na Gosposvetskem polju (današnja Koroška).Kako je potekal obred ustoličevanja?Obred je bil izjemno demokratičen za svoj čas in se je ohranil v različnih oblikah več kot 700 let:Novi vladar je moral pred kosezom (svobodnim predstavnikom ljudstva, pogosto izbranim kmetom) in zborom ljudstva priseči, da bo:Pravičen sodnik,Skrbel za blaginjo dežele in mir,Spoštoval »staro pravdo«,Branil ljudstvo in vero.Kosez je v slovenskem jeziku javno spraševal o njegovi primernosti. Šele po zadovoljivih odgovorih je vladarju prepustil mesto na Knežjem kamnu.Vladar je moral simbolično sprejeti kmečka oblačila, prejeti »nežen udarec« po licu (opomin, da ni nad zakonom in ljudstvom) in se z mečem obrniti na vse štiri strani neba – simbol, da bo branil deželo od vseh strani.Obred se je zaključil z blagoslovom v cerkvi Gospe Svete in nadaljeval na Vojvodskem prestolu.Zadnji znani obred tega tipa se je zgodil 18. marca 1414, ko so na enak način ustoličili habsburškega vojvodo Ernesta Železnega.Kramola – staroslovenska pravica do predčasnega odpoklicaNajpomembnejši element »Stare pravde« je bila kramola (v latinskih virih carmula ali podobno). To ni bila le pravica do upora, temveč institucionalizirana varovalka:Če je vladar prelomil prisego, postal tiran, zanemarjal ljudstvo ali kršil stare običaje, so imeli kosezi in ljudstvo pravico, da ga odpokličejo – tudi s silo. To je bila praktična izvedba načela, da oblast ni absolutna, temveč pogodbeno dana in pogodbeno odvzeta.Ta mehanizem predstavlja eno najstarejših oblik odgovorne vladavine v Evropi – stoletja pred angleško Magno Charto, pred Montesquiejem ali Lockom.Vpliv na sodobno demokratično miselTa karantanski obred je bil tako izjemen, da je o njem pisal že papež Pij II. (Aeneas Silvius Piccolomini). Francoski pravnik Jean Bodin ga je podrobno opisal v svojem delu Šest knjig o republiki (1576) kot edinstven primer prenosa suverenosti od ljudstva k vladarju.Thomas Jefferson, eden glavnih avtorjev ameriške Deklaracije neodvisnosti, je v svojem izvodu Bodinove knjige parafiral strani, ki opisujejo pravico karantanskih Slovencev do izbire in nadzora nad vladarjem. To je bil pomemben del intelektualne podlage za zamisel, da »vlada izhaja iz privolitve vladanih« in da imajo ljudje pravico, da »spremenijo ali odpravijo« oblast, ki postane destruktivna.Spominska plošča v Clevelandu (Ohio) to povezavo uradno priznava.Današnja kriza posredniške demokracije oz. demokrature v SlovenijiDve stoletji po francoski in ameriški revoluciji se je v Sloveniji (in širše v zahodnem svetu) posredniška parlamentarna demokracija močno izrodila:Strankarska oligarhija z negativno kadrovsko selekcijo (lojalnost pred kompetenco),Oddaljenost oblasti od ljudiManjkajoči mehanizmi neposrednega nadzora in odpoklicaPolitična elita, ki se obnaša, kot da ji je oblast dana za vedno in ne zaradi zaupanja ljudstva.Rezultat so nizka zaupanje v institucije, korupcija, neučinkovitost in občutek, da »ljudstvo voli, a ne vlada«.Čas za vrnitev k izvoru – Temeljna družbena pogodbaNi naključje, da se v tem trenutku pojavlja nova Temeljna družbena pogodba, ki jo je v osnutku pripravili dejavni čkanice in člani Gibanja OPS in zunanji sodelavke in sodelavci. Ta dokument ni revolucionarna novost, temveč restavracija naše najstarejše politične modrosti:Vrača javne, neposredne izbore ljudi za zasedbo pomembnih funkcij,Uvaja mehanizme predčasnega odpoklica nosilcev oblasti, ki ne izpolnjujejo zaupanja,Postavlja ljudstvo nazaj v vlogo suverena, ne le volilnega telesa vsakih nekaj let.To ni kopiranje tujih modelov. To je oživitev Karantanske stare pravde v 21. stoletju – prilagojene sodobnim razmeram velike države, a z enakim temeljnim načelom: oblast pripada ljudem, ki naj bi jim bilo vladano.Karantanci niso prosili za pravice. Oni so pravice podeljevali svojim knezom – in jih lahko tudi odvzeli.Čas je, da to znanje, te izkušnje naših starodavnih prednikov, to zavest in to moč ponovno prebudimo. Ne kot romantično nostalgijo, temveč kot praktičen temelj za boljšo, bolj odgovorno in bolj slovensko ureditev.Morda se zgodi, da jo bodo hoteli uveljaviti po našem zgledu tudi ostali narodi. Potem bo v svetu vse zelo drugače. Potrudimo se, da kot staroselci Evrope pokažemo vsem ostalim Evropejcem in narodom drugje po svetu, da so države in svet lahko urejeni brez oligarhij in diktatorjev, brez hierarhičnih piramid, ko vlada manjšina veliki večini. OBLAST VEDNO IN POVSOD NAJ PRIPADA LJUDSTVU. Kdo smo bili – to lahko spet postanemo.Deli in sodeluj ZA Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije.

Thu, 2. Apr 2026 at 10:06

842 ogledov

Rtv Slovenija prikrivala življenjsko pomembne informacije za zdravje ljudi
Vrhovno sodišče ni razveljavilo sodbe – resnica, ki jo je treba povedati jasnoVčeraj 1.04.2026 se v javnosti pojavljajo interpretacije preko MS ugrabljenih medijev, ki ustvarjajo vtis, da je v našem primeru prišlo do pomembnega preobrata.Nekateri mediji, med njimi tudi RTV Slovenija, poročajo, da naj bi bilo odločeno, da je bila ustavitev postopka napačna oziroma celo, da naj bi sodišče prve stopnje ravnalo protizakonito.Takšna predstavitev je zavajajoča, ker ne pove bistvenega.Vrhovno sodišče sodbe ni razveljavilo. Postopek ostaja ustavljen. Nobenega novega sojenja ni in nobene kazni ni bilo izrečene. To je pravno dejstvo, ki se ni spremenilo.Kaj se je v resnici zgodiloVrhovno sodišče je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Gre za izredno pravno sredstvo, pri katerem sodišče presoja pravilnost uporabe prava, ne pa dejanskega stanja na način, kot se to počne v rednem postopku.V konkretnem primeru je sodišče tej zahtevi ugodilo. Vendar pa pri tem ni poseglo v pravnomočno odločitev, s katero je bil postopek ustavljen. Ta odločitev ostaja v veljavi.To pomeni, da se izid za konkretni primer ni spremenil. Postopek je še vedno ustavljen in s tem tudi zaključen. Ni pravne podlage za novo sojenje, prav tako ni nobene sankcije.Sodišče je ob tem podalo tudi svoje pravno stališče glede uporabe instituta skrajne sile. Ocenilo je, da je bila ta pravna podlaga v konkretnem primeru uporabljena napačno. Toda to stališče nima retroaktivnega učinka. Ne more spremeniti že pravnomočno zaključenega postopka.Gre torej za tako imenovano deklaratorno odločitev – za razlago prava, ki velja za prihodnje primere, ne pa za poseg v že končanega.Ali je sodišče prve stopnje ravnalo protizakonito?Posebej pomembno je razjasniti trditev, ki se pojavlja v medijih, da naj bi sodišče prve stopnje ravnalo protizakonito.To ne drži v smislu, kot se to predstavlja javnosti.Vrhovno sodišče ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje kršilo zakon na način, ki bi pomenil nezakonito ali nedopustno ravnanje. Ugotovilo je nekaj drugega: da je bila pravna presoja – konkretno uporaba instituta skrajne sile – po njegovi oceni napačna.To pa je bistvena razlika.V sodnih postopkih je povsem običajno, da višje sodišče zavzame drugačno pravno stališče kot nižje. To še ne pomeni, da je nižje sodišče ravnalo protizakonito, temveč pomeni, da je pravo razlagalo drugače.Izraz “protizakonito”, kot se uporablja v javnem prostoru, ustvarja vtis hujše kršitve, celo nepravilnega ali nedopustnega ravnanja. V konkretnem primeru pa gre za strokovno pravno razhajanje, ne za ugotovitev nezakonitosti.Ključno dejstvo ostaja: Vrhovno sodišče zaradi te svoje presoje ni razveljavilo odločitve in ni spremenilo izida postopka.Najbolj pomembno pa je, da Vrhovno sodišče ni zanikalo dejstva, da je RTV SLO prikrivala življenjsko pomembne informacije za zdravje ljudi. Te življenjsko pomembne informacije, ki smo jih želeli preko RTV SLO izhajajo iz tega zločinskega dokunenta, ki smo ga pred tem preden smo "vdrli" v prostore ljudske RTV SLO, uradno pridobili skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja od Ministrtva za zdravje. O tem dokumenti in vsebini, ki negira laž "učinkovito in varno" seveda RTV SLO ni nikoli poročala. Objavljamo tudi povezave na sporno pogodbo Pfizer - EU in da EMA ni nikoli odobrila cepljenja celotne neselektivne populacije.https://gibanjeops.si/post/604011/uraden-vladni-dokument-ki-razkriva-laz-vseh-vpletenih-da-so-cepiva-zoper-k-19-ucinkovita-in-varnahttps://gibanjeops.si/post/813347/ema-ni-nikoli-dala-odobritve-za-cepljenje-celotne-slovenske-populacijehttps://gibanjeops.si/post/650468/razkrita-obcutljiva-zlocinska-pogodba-pfizer-komisija-eu-za-vse-drzave-clanice-euSte o teh dejstvih kdaj slišali kaj iz kakšne oddaje RTV SLO?Zakaj prihaja do napačnih interpretacijProblem nastane, ko se iz odločitve izlušči le en del – pravno stališče – in se ga predstavi kot končni rezultat.Naslovi, ki poudarjajo, da je bila ustavitev postopka napačna ali celo protizakonita, pri bralcu ustvarijo vtis, da je bila prejšnja odločitev odpravljena ali da se postopek vrača na začetek. To ne drži.Resnica je precej bolj preprosta: sodišče je povedalo, kako razume pravo, ni pa poseglo v že zaključeni primer.Širši kontekst in vprašanja, ki ostajajo odprtaVzporedno s pravnim dogajanjem v javnost prihajajo tudi informacije in posnetki zaslišanj, ki odpirajo vprašanja o ravnanju velikih farmacevtskih družb v času razvoja cepiv proti covidu-19.Med drugim kroži video zaslišanje predstavnika družbe Pfizer, v katerem so podane izjave o poteku testiranj in časovnih pritiskih v obdobju razvoja cepiva. Slišano je grozljivo slišati in gre zdaj za odprto Pandorino skrinjico.Ali bo morda zdaj RTV SLO o teh pričevanjih visokega uslužbenca farmacevtske družbe Pfizer poročala, odprla javno razpravo? Razložila narodu kaj smo pripadniki Gibanja OPS skušali preprečiti? Poglejte ta video, ki se je prav včeraj ob izdaji sodbe Vrhovnega sodišča pojavil v javnosti.(Video in prevod, ga. Tjaša Vuzem)Takšni posnetki odpirajo legitimna vprašanja o transparentnosti, postopkih preverjanja in odgovornosti v času "izrednih razmer." Prav ta vprašanja so bila tudi v središču širših družbenih razprav v zadnjih letih.ZaključekČe se vrnemo k bistvu: v našem primeru ni prišlo do pravnega preobrata.Vrhovno sodišče sodbe ni razveljavilo. Postopek ostaja ustavljen. Izid je enak kot prej.Trditve o “protizakonitem ravnanju” so pretirane in temeljijo na napačni interpretaciji pravnega pomena odločitve.Zato je še toliko bolj pomembno, da se držimo dejstev in jih jasno povemo.Le tako lahko preprečimo, da bi napačni vtisi nadomestili pravno realnost.Zahteva za popravek pri RTV SLO:Spoštovani,na podlagi 40. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do popravka objavljene informacije, ter skladno z Zakonom o medijih, od vas zahtevam objavo popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev v zvezi z vašim poročanjem o odločitvi Vrhovnega sodišča v predmetni zadevi.V vašem prispevku navajate oziroma ustvarjate vtis, da je bila odločitev sodišča prve stopnje protizakonita ter da je prišlo do vsebinskega preobrata v postopku. Takšna interpretacija je zavajajoča in ne odraža dejanskega pravnega stanja.Poleg tega vaše poročanje izpušča ključen kontekst dogodkov, zaradi česar je javnosti predstavljena nepopolna slika.Zato zahtevamo, da objavite naslednji popravek:"Vrhovno sodišče Republike Slovenije v predmetni zadevi ni razveljavilo pravnomočne odločitve o ustavitvi postopka. Postopek ostaja ustavljen, brez izrečene sankcije in brez ponovnega sojenja. Vrhovno sodišče je podalo pravno stališče glede uporabe instituta skrajne sile, vendar ni ugotovilo protizakonitega ravnanja sodišča prve stopnje v smislu, kot to izhaja iz nekaterih medijskih interpretacij. Gre za pravno presojo, ki ne vpliva na konkretni izid že zaključenega postopka.Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da razlogi za vstop v studio niso bili ustrezno predstavljeni. V času dogodka smo razpolagali z uradnim dokumentom, pridobljenim od Ministrstva za zdravje, ki se nanaša na pogodbena razmerja med državo in farmacevtsko družbo Pfizer.https://gibanjeops.si/post/604011/uraden-vladni-dokument-ki-razkriva-laz-vseh-vpletenih-da-so-cepiva-zoper-k-19-ucinkovita-in-varnaNa podlagi tega dokumenta smo želeli opozoriti na vprašanja glede transparentnosti, varnosti in učinkovitosti cepiv ter doseči javno razpravo o teh vprašanjih.Kljub temu teh informacij ni predstavila, niti ni omogočila celovitega vpogleda javnosti v razloge za naše ravnanje, kar je bistveno vplivalo na razumevanje dogodkov."Vaše poročanje z uporabo izraza »protizakonito« ustvarja napačen vtis o naravi odločitve, hkrati pa z izpuščanjem ključnih okoliščin zavaja javnost glede celotnega konteksta zadeve.V skladu z zakonodajo pričakujemo objavo popravka:brez sprememb in dopolnitev vsebine,na enakovrednem mestu in z enako vidnostjo kot izvirna objava,v zakonsko določenem roku.V primeru, da popravka ne boste objavili, si pridržujem pravico do uveljavljanja pravnega varstva.Lep pozdrav,Združenje v Gibanju OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije,Ladislav Troha, predsednikEkipa OPS

Thu, 22. Jan 2026 at 23:20

3978 ogledov

POZIV SLOVENSKEMU NARODU
Ima v Sloveniji oblast ljudstvo?Smo na vseh volitvah po letu "91 dobili poštene voditelje?Jih želite gledati še naprej?V kolikor je odgovor NE, prosimo, berite naprej, sicer to ni poziv za vas.JAVNI POZIV NARODULista OPS – Osveščeni prebivalci SlovenijeEdina nadstrankarska ljudska lista za Osvoboditev, Očiščenje in Preporod SlovenijeSLOVENIJA JE NA ZGODOVINSKI PRELOMNICIDiagnoza akutnega stanjaKer sedanji politični, pravni in gospodarski sistem deluje vse manj v dobrobit ljudi, temveč v korist ozkih interesnih skupin in neformalnih centrov moči. Metanje peska v oči z nekaj sto evri božičnice in povečanjem minimalne plače na raven, ki je še vedno nižja kot v Beogradu, so drobtine, ki nam jih mečejo z vrha, kjer obvladujejo med 70–80 % vsega kapitala, medtem ko si ga med sabo deli 20 % prvorazrednih privilegiranih državljanov.Ostali neprivilegirani, drugorazredni — ki nas je 80 % — pa se prerivamo med sabo za 20 % ustvarjenih ali sposojenih evrov iz skupne blagajne.Soočamo se z razraščeno korupcijo, vse več raznovrstnega kriminala in vse močnejšo vladavino organizirane hudodelske združbe – globoke države, neučinkovitim in selektivnim pravosodjem, sesuvanjem zdravstva, kadrovskimi primanjkljaji v policiji, šolstvu, zdravstvu in drugod v sistemu države, kjer je treba delati, razprodajajo in dogajajo se prevzemi naših gospodarskih družb in bank, selitve podjetij v tujino zaradi davčnih optimizacij, naraščajočo draginjo, socialno negotovostjo ter množičnim izseljevanjem mladih.Zaupanje ljudi v politiko, institucije in medije je na najnižji ravni od osamosvojitve, suverenost države pa se vse bolj razkraja. Odvisni smo od tujega denarja, hrane, nebo nam "varujejo" tuja letala, energentov in tuje delovne sile v vse večjem odstotku.Slovenija ima katastrofalno demografsko sliko — prebivalstvo se hitro stara, rodnost je najnižja v zgodovini države, mlade družine zaradi negotovosti, dragih stanovanj in nepredvidljive prihodnosti odlašajo z ustvarjanjem ali povečevanjem družin ter se odseljujejo.Namesto da bi država vlagala v slovenske družine in prihodnost naroda, odločevalci množično, nekontrolirano in prekomerno uvažajo tujo delovno silo ter spodbujajo socialni turizem, kar dodatno obremenjuje socialni sistem in ogroža socialno, kulturno in narodno ravnovesje.Postajamo vse večji dolžniški sužnji globalističnim kreditodajalcem. Poroštvo za zagotavljanje vračila kreditov je naloženo vsem nam na ramena. Vsak državljan ima že preko 20.000 € državnega kredita na hrbtu. Ko bo konec zmožnosti odplačevanja iz proračuna, bodo kreditodajalci poslali rubežnike. Po drugi strani pa je zaradi gospodarskega oškodovanja vsak državljan oškodovan za okoli 190.000€.Digitalizacija nas bo spravila na elektronski povodec in v popolno suženjstvo, da o načrtni depopulaciji niti ne govorimo. Tehnokratski totalitarizem prihaja skozi velika vrata. Agenda NWO 2030 je blizu. Prihajajo pritiski, ki bodo za mnoge neznosni, če se enotno takim načrom zasužnjevanja ne postavimo po robu.Najhuje pa je, da nam sistematično spodkopavajo moralni in duhovni temelj — relativizirajo resnico in odgovornost, rušijo vrednote ter razvrednotijo družino, človeško dostojanstvo, narodno zavest in prihodnost slovenskega naroda.Danes ni več dovolj lepšati fasade, barvati oken in vrat v tej naši skupni hiši — ker se sesuva sam temelj slovenstva.Če ne ukrepamo zdaj in odločno, tvegamo gospodarski, demografski, moralni in duhovni zaton ter dokončno izgubo resnične suverenosti Slovenije. Slovenski narod, zaradi katerega ta država je, je na poti propada.Zato je skrajni čas za korenit prelom s strankokracijo, globoko državo in ugrabljenim sistemom. Čas je za Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije.VSE POLITIČNE STRANKE MOLČIJO IN SE PRERIVAJO ZA SEDENJE V UDOBNIH FOTELJIHKer nobena politična stranka v Sloveniji — kljub večkratnim povabilom, posvetu v Žalcu 17. januarja 2026 in javnemu pozivu 19. januarja 2026 — ni bila pripravljena prevzeti odgovornosti in se zavezati ljudstvu za izvedbo Osvobodilnega programa narodne enotnosti (OOPS), to zgodovinsko odgovornost prevzemamo mi.(Ob tem moramo poudariti, da se je posveta udeležila stranka Straža v nastajanju, ki je načeloma sprejela program OOPS, vendar smo sodelovanje morali prekiniti zaradi njihovih ponavljajočih se skrajnih in polarizirajočih javnih stališč ter objav.Poleg tega Častne zaveze niso podpisali.)Zato se prvič v zgodovini oblikuje edina nadstrankarska neodvisna ljudska listaLISTA OPS – OSVEŠČENI PREBIVALCI SLOVENIJELista, ki ne pripada globoki državi, niti strankam pa tudi ne tujim interesnim skupinam ali korporacijam.To je lista, ki pripada ljudem. Vam!To je lista, ki jamči, da bo združen in enoten slovenski narod izvedel korenite, pozitivne in trajnostne politične ter družbene spremembe.Osvobodilni program narodne enotnosti (OOPS) - Osvoboditev, Očiščenje in Preporod bo izveden v PETIH KORAKIH:Terapija in faze za ozdravitev1. Sprejem nove Temeljne družbene pogodbe (po starem Ustave) za vzpostavitev neposredne karantanske vladavine ljudstva, temelječe na štirih osrednjih stebrih: javni izbori, iniciativa, referendum in dpoklic ter z ostalimi humanimi in poštenimi pravili, ki jo bomo sprejeli na Plebiscitu 2.0, devet mesecev po volitvah.2. Izkoreninjenje negativne kadrovske selekcije, ukinitev strankokracije in razgradnja globoke države - onemogočanje vpliva neformalnih centrov moči na odločitve javnih in državnih organov, ukinitev oblastniških privilegijev.3. Vzpostavitev pravične pravne države,revizija divjih lastninjenj, krivičnih sodb in odprava krivic. Izkoreninje korupcije, nepotizma in klientelizma.4. Gospodarski razcvet in poštene razvojne priložnosti za vse. Zagon vseh intelektualnih in delovnih potencialov naših ljudi doma in vseh, ki se bodo vrnili iz tujine v Slovenijo saj bodo k temu spodbujani in posebej stimulirani. Racionalizacija in optimizacija celotne javne in državne uprave, znižanje tekoče javne porabe, posledično znižanje davkov in povečanje osebnih dohodkov in pokojnin.5. Postopni duhovni, moralni in etični preporod slovenske družbe.S temi petimi koraki slovenski narod dokonča tranzicijo, začeto leta 1990, in uresniči Vizijo Slovenija 2030 — Slovenijo svobodno, pravično, suvereno, neodvisno, ustvarjalno in uspešno. Slovenijo uspešnih in srečnih ljudi.ZAVEZNIŠTVO Z LJUDSTVOMKer strankokracijska srenja strank, ni bila pripravljena prevzeti odgovornosti za uresničitev tega Osvobodilnega programa narodne enotnosti OOPS - Osvoboditev, Očiščenje in Preporod Slovenije, to zgodovinsko odgovornost prevzemamo članice in člani Liste OPS — v tesnem zavezništvu s slovenskim narodom.Naša pot ni pot do privilegijev.Naša pot ni pot do političnega trgovanja.Naša pot je pot narodne enotnosti, odgovornosti in častne zaveze narodu, da bosta pričujoč program in vizija Slovenija 2030 uresničena.POGOJI ZA NASTOP NA ZGODOVINSKIH VOLITVAH 2026Da lahko ljudska, nadstrankarska Lista OPS nastopi na volitvah, bomo skupaj uresničili štiri ključne naloge:1. Zbrali najmanj 1.000 overjenih podpisov v vsaki volilni enoti, ki jih je 8.Skupaj najmanj 8.000 podpisov do 19. februarja 20262. Oblikovali najboljšo možno listo kandidatk in kandidatov na podlagi javnega razpisa Liste OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije (objavljen v nadaljevanju)3. Organizirali opazovanje na vseh voliščih, v volilnih okrajih, volilnih enotah in na Državni volilni komisiji, da bodo volitve poštene, pregledne in legitimne.4. Opozarjali javnost na morebitno diskriminacijo Liste OPS s strani medijev v Republiki Slovenije in prijavljanje kršitev evropskim institucijam.Zahtevamo enakovredno obravnavo.PREMAGATI STRAH – JE PRVI KORAK V SVOBODOZavedamo se, da mnoge ljudi spremlja strah. (Dejansko tudi tiste najbolj pogumne — pa vseeno naredijo, kar je potrebno.)Toda postavimo si iskreno vprašanje:Ali ni že sama misel, da se bojimo podpisati zakonit obrazec podpore, dokaz, da še ne živimo v resnično svobodni državi?Podpis podpore ni upor.Ni tveganje.Ni izpostavljanje.Je mirno, zakonito in dostojanstveno dejanje odgovornega državljana, ki se zaveda, da je nujno vzeti usodo v svoje roke.Ko stopimo skupaj, strah izgubi vso moč.Ko stopi skupaj narod, se začne osvoboditev.ZAKLJUČEK — AKCIJA SE ZAČNE TAKOJ ZDAJTo ni običajna politična kampanja.To je zgodovinski klic narodu.Ko se povežemo, lahko slovenski narod končno dokonča svojo osamosvojitev —ne samo politično, temveč tudi pravno, gospodarsko, moralno in duhovno —ter prepreči nadaljnji duhovni in moralni razkroj, nazadovanje in postopen propad. Vsi soglašamo, da si zaslužimo nadaljni obstoj in svetlo prihodnost. Zato smo tukaj, da to dosežemo.Lista OPS – Osveščeni prebivalci Slovenije stoji pripravljena.Zdaj vas vabimo, da stopimo naprej SKUPAJ — zelo boljši prihodnosti naproti.Znamo, zmoremo in hočemo.Organizacijski odbor Liste OPS - Osveščeni Prebivalci SlovenijeP.s.Podporo Listi OPS lahko izrazite tako, da stopite brez odlašanja na najbližjo Upravno enoto kjer dobite obrazec Podpora volilca kandidatni listi za volitve v Državni zbor, ga izpolnite in overite svoj podpis. Vse to se opravi zelo hitro in brezplačno.Kliknite na povezavo, da si obrazec lahko nstisnete: https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/Volitve_v_drzavni_zbor_2026/Kandidacijski_postopek/Obrazec_DZ-volivec_aktiven.pdfPotem ga overjenega pošljete na naš naslov: Lista OPS, Stara Vrhnika 116, 1360 Vrhnika ali pa pokličete na telefon 031274419, da se dogovorimo kje ga lahko predate našim zaupnikom v volilni enoti, ki jih bomo skušali čim več angažirati. Lahko se oglasite za pomoč tudi vi. Boljše, da strošek poštnine namenite kot donacijo za kampanjo Liste OPS kot Pošti. Podatke TRR bomo objavili čim bomo račun odprli, do takrat pa lahko donirate našemu Gibanju OPS in sicer:Združenje v Gibanju OPS (Osveščeni Prebivalci Slovenije)Stara Vrhnika 116, 1360 VrhnikaTransakcijski račun IBAN:SI56 1914 6501 1737 734BIC: SZKBSI2XXXXBo pa naša kapanja potekala večinoma od ust do ust in preko družbenih omrežji brez plačila oglasov.Zdaj pričakujemo takojšne zanimanje novinarjev, saj takega programa za ukinitev ključnega problema te države - strankokracije, negativne kadrovske selekcuje in globoke države, nima nihče v tej državi.Postanite raje medij vi, vsak, ki je to prebral in gremo med ljudi. Od tega je odvisno ali se bomo soočili v medijih z vsemi, ki želijo po starem kolobariti naprej.Seveda pa samo glas, da pridemo na soočenja ne bo dovolj, potrebujemo sodelovanje vseh, ki znajo pametno razmišljati in trdo delati za SKUPNO DOBRO, ker se zavedajo, da posledično bo dobro tudi njim.JAVNI RAZPISza pridobitev kandidatk in kandidatov za volitve v Državni zbor RSnadstrankarska ljudska lista OPS – Osveščeni Prebivalci SlovenijePogoji razpisaImate najmanj poklicno ali srednjo strokovno formalno izobrazbo (4-5. stopnja) in delovne izkušnje?Če formalne izobrazbe nimate, jo lahko nadomestite z dokazljivo neformalno izobrazbo, pridobljeno z večletnim delom in delovanjem na katerem izmed družbenih področij, kjer so vaša znanja pomembna za urejanje tega področja.Poleg tega pričakujemo splošno razgledanost, odgovornost in zrelo presojanje družbenih vprašanj.Ste strokovnjak na katerem koli področju, ki jih pokrivajo slovenska ministrstva?Ste doslej morda odrivali politične izzive, ker se vam je upiralo postati orodje v rokah vodilnih politikov v obstoječih strankah?Če ta vprašanja morda odražajo vaše razmišljanje, je prišel čas tudi za vas.Politika lahko deluje drugače — strokovno, etično, moralno in v resnično dobrobit celotne skupnosti.Politiki so lahko zgled državljanom ter spoštovani zaradi svojega strokovnega, odgovornega in marljivega dela v korist naroda.Koga iščemoV nadstrankarski ljudski listi OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije se povezujemo ljudje, ki želimo, da v slovenski parlament in na druga odgovorna mesta pridejo dejanski strokovnjaki ter ljudje s srčno kulturo, ki bodo razreševali vzroke naših težav, ne le posledic.Dokler ne odpravimo vzrokov, se bodo negativne posledice samo množile — kar se nam dogaja že desetletja.Kaj pričakujemoOd kandidatk in kandidatov pričakujemo, da bodo v Državnem zboru delovali:na podlagi svojih strokovnih in etičnih načel,v skladu z vizijo in strateškim Osvobodilnim programom narodne enotnosti (OOPS),ter da bodo sodelovali pri oblikovanju ocen stanja na družbenih področjih, pri oblikovanju vizij potem pa pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov, z jasnimi nosilci in roki izvedbe.Cilj je, da bodo državljani vedno lahko videli, ali se dane obljube dejansko uresničujejo.Dodatne varovalke razpisaKandidat oziroma kandidatka:ni bil/a na vodilnih funkcijah v političnih strankah, ki so del slovenske politične scene zadnjih 35 let,ni bil/a pravnomočno obsojen/a za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,sprejema načela odgovornosti, transparentnosti in zavezanosti ljudstvu.Način prijavePremislite o tej priložnosti in v primeru pozitivne odločitve pošljite prijavo s kratko biografijo, ki naj vsebuje:bistvene osebne podatke,podatke o formalni ali neformalni izobrazbi,podatke o dosedanjih zaposlitvah in delovnih nalogah,podatke o morebitnem članstvu v političnih strankah,kratek opis strokovnih področij, s katerimi ste se doslej največ ukvarjali,navedbo ciljev in rešitev, za katere se nameravate zavzemati,področja, na katerih bi kot predstavnik/ca reševali ključne probleme države.Naslov za prijavoLista OPS – Osveščeni Prebivalci SlovenijeStara Vrhnika 1161360 Vrhnika(Razpis za kandidaturo za predstavnika v Državnem zboru RS)ali na elektronski naslov:Gibanjeops2013@gmail.comZaključni pozivNe oklevajte — vaše znanje, sposobnosti in izkušnje so neprecenljive, Slovenija pa jih nujno potrebuje.Obvestite o tem javnem razpisu tudi druge v svojem okolju in jih spodbudite, da prispevajo svoje znanje, kompetence, odgovornost in delavnost, da skupaj izvlečemo ta slovenski voz iz blata in ga končno usmerimo na pot svetle prihodnosti.ZDRUŽEN IN ENOTEN NAROD, KI VE, KAJ JE TREBA STORITI IN VE KAM ŽELI PRITI, VEDNO ZMAGA.GREMO, SLOVENIJA — AKCIJA!Iniciativni odbor za sestavo nadstrankarske ljudske Liste OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije

Prijatelji

Dajana  BabičViktor Moravec

NAJBOLJ OBISKANO

Šesto novo duhovno spoznanje