O vse bolj zamirajoči godbi »Enotnost« se godbena dejavnost v Kopru ni ustavila – medtem ko je stara godba tonila v vse globljo krizo, so se na drugi strani že pred letom 1980 začeli prvi, nebogljeni koraki nove godbe.

Ko je Darij Pobega zapustil »Enotnost«, se je njegova dejavnost nadaljevala na Glasbeni šoli Koper, kjer je bilo tedaj že veliko učencev pihal, trobil in tolkal, ki so se pod njegovim vodstvom združili v mali orkester Glasbene šole Koper. V njem so igrali tako nekateri bivši člani godbe »Enotnost« kot tudi novi člani – bistveno pa je bilo, da so bili to mladi ljudje, večinoma še učenci glasbene šole. Tako je s to skupino v okviru glasbene šole Pobega dosegel tisto, česar pri »Enotnosti« ni mogel – dobil je mlad korpus, z veliko energije in z veliko željo po muziciranju tudi kje drugje, ne samo na pogrebih.

Poleg tega je takratnemu vodstvu Glasbene šole Koper predlagal, da bi v okviru šole ustanovili tudi večji šolski pihalni orkester, pa za to ni bilo ustre-znega interesa.

 Kljub vsemu, čeprav dobro zastavljen, ta mali orkester še ni bil mestna godba. V kroniki je ob tem zapisano:

»Mesto pa je hotelo več. Hotelo je godbo. Že tradicija govori, da se ljudje ob mogočnem zvenu godbe radi zbirajo, poslušajo in čustvujejo. To je hotel tudi Koper. Mladi godbeniki so, čeprav še maloštevilni (23), razveselili vsakokrat, ko so javno nastopili. Nekateri so tudi že sodelovali v godbi Enotnost in so imeli glede nastopov več izkušenj.

Ideja, porojena v različnih situacijah, na različnih mestih, da bi ponovno ustanovili godbo, mlado, glasbeno izobraženo, pa je začela dobivati prve realistične obrise.«

Stekla so torej prizadevanja za ustanovitev mestnega pihalnega orkestra, kate-rega jedro je postala skupina učencev Glasbene šole Koper. Ti so pred tem pod Pobegovim vodstvom igrali v šolskem pihalnem orkestru, ki pa je ob ustano-vitvi novega, mestnega orkestra prenehal z delovanjem. V kroniki je o teh mladih glasbenikih zapisano:

»Bilo jih je 35. Vadili so in nastopali pod okriljem glasbene šole. Bili so orkester, pa vendar v pravem pomenu to še niso bili. Pa so hoteli biti. Tako so mislili tudi mnogi odrasli, glasbeniki in ljubitelji glasbe. Skupna želja je pripeljala do ustanovitve pripravljalnega odbora za ustanovitev Pihalnega orkestra.«

Glavno »breme« ustanovitve novega mestnega orkestra je leglo na ramena pripravljalnega odbora. Njegovi člani so bili Bogomir Baraga, Dušan Perne, Janko Hreščak, Miloš Svanjak, Franc Uljan, Bojan Fičur, Vladimir Lovec, Edi Grdina, Egidij Apolonijo, Rajko Piciga in Edi Muženič. Predsednik odbora je bil Darij Pobega. Vsi našteti so kasneje tudi navedeni v »Seznamu ustanoviteljev Pihalnega orkestra Koper«, z 18. decembra 1981.