Po drugi svetovni vojni se je kulturna dejavnost razmahnila in leščan Jaka Eržen, ki je bil poleg vseh ostalih funkcij tudi prvi povojni predsednik Svobode, je dal idejo za ustanovitev godbe na pihala. K sodelovanju je povabil poklicnega glasbenika Branka Lacka in leta 1954 so se začele priprave za ustanovitev godbe, 16. februarja 1955 pa je bil prvi občni zbor godbe na pihala Lesce in ta datum se šteje kot rojstni dan našega pihalnega orkestra.

Po manjši krizi, je bil novembra 1968 je izvoljen nov Izvršni odbor. Predsednik je postal Jože Avsenik. Organiziral je razne izlete, ki se jih godbeniki še danes radi udeležujejo.
V letu 1971 so zaživeli odnosi z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica. Pod okriljem Verige je godba dobila priložnost, da naveže stike s pihalnimi orkestri železarskih središč Ravne, Štore in Jesenice.

Med godbeniki je precej planincev, zato od leta 1983 redno organizirajo tradicionalni pohod do Roblekovega doma na Begunjščici, kjer zaigrajo.
V tem obdobju so se pobratili s pihalnim orkestrom Naša sloga iz Babičev pri Umagu.

Na občnem zboru oktobra 1993 je bil izvoljen nov predsednik pihalnega orkestra Toni Kirin.

Praznovanje 40. obletnice so počastili s slavnostnima koncertoma 6. maja v Lescah ter 7. maja v Radovljici. Posebnost koncerta je bila prva izvedena koračnica, ki so jo brez dirigenta zaigrali z enakim številom godbenikov (22), kot jih je bilo na prvem nastopu pred 40 leti. Na Božično-novoletnem koncertu so razvili prvi prapor pihalnega orkestra. Na eni strani prapora je novi znak orkestra, na drugi strani pa zastava z grbom Občine Radovljica.

Konec leta 1998 so na Božično-novoletnem koncertu v OŠ Lesce, desetim godbenikom podelili visoka priznanja Svetovne glasbene zveze ( CISM ), ki združuje več kot 25.000 pihalnih orkestrov po vsem svetu. Pihalni orkester Lesce je v Zvezo pristopil leta 1990. Medalje CISM se podeljujejo le za več kot 35 letno igranje. Prejeli so jih Edi Cilenšek, Viljem Felicijan, Janez Kosmač, Janez Legat, Niko Podgornik, Jože Povšin, Vinko Rupar in Franci Slakonja. Najvišji priznanji - križ CISM za 50 letno delovanje - sta prejela Jože Avsenik in Miro Skube.

V letu 1998 je bil za novega predsednika orkestra izvoljen Ferdo Kikelj. 9. in 16. junija pa sta bila v Lescah in Radovljici slavnostna koncerta ob 45-letnici orkestra.

22. novembra 2003 so nastopili na 50-letnici glasbe bratov Avsenik. V polni športni dvorani na Bledu so zaigrali slavljencema, ki sta napisala tudi priredbe avtorskih del posebej za naš pihalni orkester.  Leto je orkester zaključil s tremi Božično-novoletnimi koncerti, in sicer v Lescah, Radovljici in Kropi. Ob tej priložnosti so Janez Kosmač, Niko Podgornik in Franci Slakonja - člani orkestra od ustanovitve dalje, prejeli križ CISM.

Ob praznovanju 75-letnice Slavka Avsenika so izdali svojo prvo zgoščenko in kaseto ter jo predstavili na slavnostni prireditvi v dvorani gostišča Avsenik.

V letu 2008 smo snemali dvd z naslovom Slovenski pozdravi, ki je izšel novembra. Projekt je izpeljal Ferdo Kikelj, posnel pa Jože Hausman. Na dvd-ju je dvanajst skladb Slavka in Vilka Avsenika, ki jih je za naš orkester priredil Slavko Avsenik ml.

V letu 2009 je predsednik orkestra postal Jože Janša.
2010 so pripravili jubilejni koncert ob 55-letnici delovanja leškega orkestra. Novembra so predstavniki orkestra obiskali Slavka Avsenika in mu voščili za 81. rojstni dan ter mu poklonili drugo zgoščenko orkestra z naslovom - Še na mnoga leta.

Prvi nastopi

•   Prvi javni nastop orkestra je bil 29. novembra 1955 v osnovni šoli v Lescah na proslavi Dneva republike.
• Naslednje leto, leta 1956 so izvedli prvo prvomajsko budnico.
• 14. januarja 1959 so se udeležili glasbene revije pihalnih ansamblov na Jesenicah. Tedaj so dobili svoje prvo pisno priznanje.
• 31. maja 1959 so imeli na Šobcu prvi promenadni koncert v čast novemu Turističnemu društvu Lesce.
• 19. avgusta 1959 so na križišču Jesenice – Bled s koračnicami pozdravili Tita in Heileja Selassija.
• 1971 so se udeležili prvega gostovanja izven Slovenije, in sicer v Varaždin, kjer je bil 3. Mednarodni festival pihalnih orkestrov.
• 1975 pa so se prvič na prvomajsko budnico pripeljali s tovornjakom. Naokoli jih je vozil Franci Ažman.

Dirigenti

•   Prvi dirigent leškega pihalnega orkestra je bil Branko Lacko . Rodil se je 20. novembra 1926 v Zagrebu. Izhajal je iz glasbene družine, njegov oče 30 let deloval v vojaški godbi. Do leta 1953 se je udejstvoval v vojaški godbi, kjer je uspešno opravil tudi izpit za dirigenta. Potem je prišel v Radovljico in začel sodelovati v leški Svobodi, februarja 1955 pa je bil na občnem zboru tudi uradno potrjen kot dirigent godbe na pihala. V začetnem obdobju je Branko Lacko poučeval vse instrumente, aranžiral skladbe ter popravljal instrumente. Orkester je vodil skozi vse vzpone in padce do leta 1990, kar neverjetnih 35 let.

•   V jeseni leta 1990 je po več kot 35-letih z delom prenehal prvi dirigent in mentor Branko Lacko. V novembru ga je nasledil nov dirigent Janez Kirin. Najprej je v orkestru igral bariton saksofon in klarinet. Bil je vsestranski glasbenik in pravi prijatelj. Orkestru je posvetil več kot dvajset let svojega mnogo prekratkega življenja, ki ga je leta 2000 izgubil v prometni nesreči. V orkester je začel uvajati mnoge programske novosti. Z njim je orkester naredil velik kvalitetni preskok in začel uresničevati nove glasbene ambicije.

•   Leta 1993 je taktirko prevzel Dušan Mlakar iz Žirov.

•   Na Božično-novoletnem koncertu se je leta 1998 po petih uspešnih sezonah od orkestra poslovil dirigent Dušan Mlakar in dirigentsko palico predal Andreji Šolar. Glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Radovljica in nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Brabants Conservatoriumu v Tilburgu na Nizozemskem pri prof. Janu Cobru. Kasneje je obiskovala študij dirigiranja za simfonični orkester na Akademiji za glasbo pri prof. Marku Letonji. Sedaj je zaposlena v Orkestru Slovenske vojske kot dirigentka.

•  Zaradi obveznosti dirigentke Andreje Šolar je bil v poletju objavljen razpis za novega dirigenta. Aljoša Deferri je po odločitvi članov orkestra septembra 2002 prevzel mesto dirigenta. Doma je iz Nove Gorice. Tam je obiskoval nižjo glasbeno šolo, in sicer oddelek za klarinet pri prof. Stojanu Ristovskem. Študij klarineta je nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Marku Ledniku in ga zaključil na Akademiji za glasbo pri prof. Slavku Goričarju. Leta 1990 se je zaposlil v orkestru Slovenske policije, leta 1996 pa je postal koncertni mojster v orkestru Slovenske vojske. Velikokrat nastopi tudi kot solist s svojim klarinetom. Kot izredni profesor sodeluje s srednjo glasbeno šolo v Kranju in Ljubljani. Je član in soustanovitelj Slovenskega kvarteta klarinetov, s katerim je posnel tudi tri zgoščenke.

•   V novembru 2006 je dirigentska palica ponovno menjala lastnika. Prevzel jo je Boštjan Dimnik . Pot Boštjana Dimnika, rojenega 9. avgusta 1977, se je oblikovala v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani (prof. Venčeslav Lenarčič), Srednji glasbeni šoli v Ljubljani (prof. Igor Karlin) in Akademiji za glasbo v Ljubljani (prof. Alojz Zupan). V času študija se je izpopolnjeval pri priznanih profesorjih v tujini - Julianu Farrelu (Anglija) in Pierru A. Tallarju (Švica). Kot klarinetist je sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije, München Jungen Philharmonie, komornim orkestrom Academia Ars Musicae in Orkestrom slovenske vojske. Kot solist in komorni glasbenik je na tekmovanjih prejel več prvih nagrad in ob koncu študija tudi Prešernovo nagrado za izjemne glasbene dosežke, med katerimi je najbolj odmeven solistični nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. Za dirigiranje se je navdušil že v času študija na Akademiji za glasbo in obiskoval pouk dirigiranja pri prof. Lovru Arniču. Zaključil je podiplomsko stopnjo šole dirigiranja pri svetovno znanem in uveljavljenem nizozemskem dirigentu Janu Cobru.

•   Leta 2007 je novi dirigent postal Marko Možina. Po sedmih letih dirigiranja je v septembru 2014 podal odstopno izjavo.

•   Na razpis za novega dirigenta se je prijavilo sedem kandidatov, izvršni odbor je glede na razpisne pogoje kot najustreznejšega izbral akademskega glasbenika trobentarja Gašperja Breznika. Svojo funkcijo je nastopil v oktobru 2014.
  Rojen je 12.6.1985 v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Izhaja iz glasbene družine, saj je že njegov ded prepeval in igral v ansamblu Štirje kovači. Najprej je dokončal Glasbeno šolo v Slovenj Gradcu, nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, nato pa je vpisal študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri rednem prof. Antonu Grčarju. V letu 2009 je uspešno diplomiral na pedagoški in umetniški smeri. V obdobju šolanja se je udeleževal različnih poletnih šol pri mednarodno priznanih profesorjih. Prejel je tudi več nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot v tujini. Nastopal je v različnih zasedbah, big bandih, Simfoničnem orkestru AG, v narodno zabavnem ansamblu Šestica, sedaj pa igra v big bandu The Moonlightning orchestra. Že med študijem je občasno poučeval, po diplomi je eno leto učil v Velenju in si tako nabiral prve delovne izkušnje. Ko je bil na Jesenicah razpis v Glasbeni šoli, se je prijavil, bil sprejet in tako je od leta 2011 učitelj trobil, vodi tudi šolski pihalni orkester. V šolskem letu 2013/14 se je udeležil seminarja za dirigiranje pri g. Miru Sajetu, kjer se je naučil voditi orkester ter samega dirigiranja. Glasba je pri njem na prvem mestu in tudi najrajši jo ima, zato mu vzame največ časa. Dokončal je tudi prvi letnik Višje šole za mehatroniko, ki ga zelo veseli. Poleg tega se ukvarja z različnimi športi.