Godbo so ustanovili leta 1934 Sonnenbergovi rudarji, ki so rabljena glasbila kupili v Litiji. Med rudarji je za godbo vladalo veliko zanimanje, saj se je za učenje glasbil prijavilo več kot 80 interesentov. Seveda je prvotno navdušenje kmalu uplahnilo in vztrajalo je med 30 in 40 kandidatov. Prvi nastop so imeli za rudarski praznik, na dan Svete Barbare. Po šestih letih je uspešno delo nasilno prekinila okupacija.

Leta 1948 so se zdesetkani libojski godbeniki pridružili rudarski godbi Zabukovica. Leta 1959 pa je na pobudo takratnih vodilnih v rudniku godba ponovno pričela z delom. Franc Kovač je z nekaj libojskimi fanti, ki so igrali pri zabukovški godbi, okrepil mlado, oživljeno godbo. Sprva skromno igranje se je izboljševalo, godbeniki so veliko nastopali.

Že leta 1964 je libojska godba navezala stik z godbo Eggenberg v Grazu, s katero godbeniki prijateljujejo še danes. Iz sedemdesetih velja izpostaviti gostovanje pri Slovencih v Italiji ter odmevne koncerte v Kruševcu in Bački Palanki. Bila je tudi med prvimi podpisnicami ustanovne listine združenja slovenskih godb.

Leta 1980 je godbenike doletela prva huda preizkušnja, saj je v septembru nenadoma preminil dirigent. A novi dirigent je izšel iz njihovih vrst in godba je delala dalje. Le dobrega pol leta zatem je godba na tekmovanju na drugi težavnostni stopnji v Mariboru prejela priznanje in se odločila, da bo od sedaj naprej redno tekmovala. In res, godbeniki so se ob vsakem tekmovanju povzpeli više, vse do srebrne plakete na prvi težavnostni stopnji. Zato, da godba tako uspešno deluje, so najbolj zaslužni Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, upokojenci ter občasno različni sponzorji.

Do sedaj so orkestru dirigirali Franc Leskošek, Alojz Pečnik, Franc Zupanc, Franc Kovač, Anton Uplaznik, Januš Rasiewicz, Ivan Ravnjak, Zdravko Zupančič, Albert Zaveršnik in Andrej Žgank.

Vse od osemdesetih let dalje godba vsako leto v sodelovanju z eminentnimi gosti, kot so Alenka Godec, Oto Pestner, Darja Švajger, pripravi tudi novoletni koncert.

Jože Jančič