Ustni in pisni viri ter fotografije potrjujejo, da so nekateri člani igrali v dveh ali celo treh ansamblih: v orkestru, jazz orkestru in pihalni godbi. Taka navdušenca sta med drugimi bila tudi odvetnik Ferdo Černe in njegov sodelavec Ciril Cajnko, ki sta leta 1934 z nekaterimi člani Salonskega orkestra in vaških pihalnih godb ustanovila Mestno godbo Slovenj Gradec. 

V začetku so vadili v Cajnkovih kletnih prostorih (sedaj sodišče), potem v skladišču Lobejeve “štale”, pozneje v meščanski šoli in Rotenturnu. Godbeniki so igrali na raznih prireditvah, veselicah in pogrebih. Skrbeli so tudi za družabno življenje, v majskem dnevu 1936 leta so bili na planinskem pohodu na Kremžarjevem vrhu.

Godba je igrala tudi na drugih slovestnostih, kmečkih praznikih in tombolah. Prve uniforme so dobili leta 1936. Martin Prevorčnik, p.d. Pastirkov Tine (igrati je začel leta 1936 kot najmlajši godbenik) je zapisal: “Kape smo imeli že prej. Za suknjiče je bil denar nekako zbran, saj smo bili mestna godba. Hlače, srajce in kravate pa smo si vsi enake oskrbeli sami.”

Ustanovitev sindikalne godbe (1947)

Franjo Jurjec, prvi predsednik sindikalne godbe razlaga: “Že pred drugo svetovno vojno je v Slovenj Gradcu obstajala mestna godba, vendar se je ob vojni vihri razšla, glasbila pa so ostala na občini. Kot predsednik sindikata Tovarne meril Slovenj Gradec sem zaprosil takratnega župana Martina Štruca, da bi občina odstopila glasbila našemu sindikatu in tako smo ustanovili sindikalno godbo. V kolektivu je bil takrat zaposlen tudi Jože Stropnik, ki je nekoč igral pri vojaški godbi. Izkušeni glasbenik je zbral godbenike in v kratkem času izoblikoval godbo, ki se je številčno hitro okrepila. Sindikat je ob pomoči uprave podjetja kupil nove inštrumente in uniforme in godba je bila solidno opremljena za nadaljnji razvoj.”

Spominjam se, s kakšno tremo smo prišli na oder takratnega telovadnega doma (sedaj Kulturni dom), da bi prvič nastopili pred domačimi – ob Dnevu republike (29. nov. 1947). In res: Sindikalna godba Slovenj Gradec je pred polno dvorano zaigrala dve koračnici. To je bil rojstni dan našega in vašega pihalnega orkestra Slovenj Gradec.

Jože Smolčnik, godbenik od ustanovitve

Ciril Cajnko me je pritegnil h godbi. Godbeniki so bili delavci, zelo pripravljeni, skoraj brez znanja, not niso poznali, pa z veliko volje. In smo začeli po delavniku. Direktor Rudi Cvar je dal fantom kosilo, pa so ostali po šihtu na vaji. Prvi nastop smo imeli na dan republike. Bilo je veliko navdušenja… (Jože Stropnik (prvi dirigent v letih 1947 – 1950) o prvih korakih godbe)

Delavska godba (1960)

Vse do leta 1960 je godbo vodil in finančno vzdrževal kolektiv Tovarne meril. Godba se je širila in finančne težave so postajale čedalje večje. Na predlog takratnega predsednika godbe Jožeta Smolčnika in sindikata Tovarne meril ter občinskih in sindikalnih voditeljev občine Slovenj Gradec, se je godba osamosvojila, izvolila svoj upravni odbor in se preimenovala vDelavsko godbo Slovenj Gradec. Kmalu so pridobili večino podjetij, ki so postali podporni član z mesečnimi prispevki, s katerimi je godba samostojno gospodarila in pričela z nakupi nujno potrebnih inštrumentov. Povečevalo se je tudi število godbenikov. Vaje so imeli sprva v mehanični delavnici, nato v jedilnici, potem v prostorih Nove opreme. Kasneje so vadili v prizidku gasilskega doma, ki so ga tudi sami pomagali graditi. Leta 1978 se je delavska godba preimenovala v Pihalni orkester Slovenj Gradec.

Pihalni orkester Slovenj Gradec, 1987

Zgodovinski zapisi pričajo o…

• tamburaškem zboru iz Starega trga, ki je deloval že pred prvo svetovno vojno.
• nastanku nekaj vaških pihalnih godb, npr. v Šentilju že leta 1906, ustni viri pa trdijo, da je bila še starejša godba v Šentilju.
• šolskem orkestru meščanske šole, ustanovljene leta 1920.
• delovanju tamburaškega orkestra Lipa, ki je od 1927 leta deloval v okviru slovenjegraškega gasilskega društva.
• delovanju salonskega orkestra v občini Slovenj Gradec, ki je bil ustanovljen leto dni po 1. sv. vojni (1919).
• delovanju SG jazz ansambla med leti 1960 in 1972.

Dirigenti Pihalnega orkestra Slovenj Gradec

Jože Stropnik: 1947 – 1950
Mirko Weiss: 1950 – 1958
Darinko Krebl: 1958 – 1959
Valentin Semeja: 1959 – 1960
Rudi Pust: 1960 – 1962
Mirko Weiss: 1962 – 1970
Marjan Valenti: 1970 – 1975
Viktor Poplaz: 1975 – 1981
Julijan Burdzi: 1981 – 1988
Peter Valtl: 1988 –

Dosedanji dosežki orkestra:

1. Krško, 1985: tekmovanje slovenskih godb, 3. kakovostna skupina – zlata plaketa
2. Krško, 1989: tekmovanje slovenskih godb, 2. kakovostna skupina – zlata plaketa
3. Krško, 1993: tekmovanje slovenskih godb, 2. kakovostna skupina – zlata plaketa
4. Krško, 1998: tekmovanje slovenskih godb, 2. kakovostna skupina – zlata listina
5. Krško, 1999: tekmovanje slovenskih godb, 1. kakovostna skupina – zlata listina
6. Ormož, 1999: 6. tek. godb Slovenije v zabavnem programu – 1. mesto
7. Krško, 2000: tekmovanje slovenskih godb, koncertna stopnja –srebrna plaketa
8. Koper, 2000: mednarodno  tekmovanje pihalnih orkestrov- zlata plaketa
9. Vöclabruck, 2001: mednarodni  tekmovalni  festival , koncertna skupina – zlata plaketa
10. Velenje, 2002: priznanje ob osrednjem koncertnem nastopu – 90 let Bojana Adamiča
11. Trbovlje, 2003: tekmovanje slovenskih godb v koncertni  težnostni skupini -zlata plaketa s pohvalo
12. Vöclabruck, 2003: mednarodni  tekmovalni  festival, koncertna skupina -zlata plaketa
13. Vöclabruck, 2005: mednarodni  tekmovalni  festival, koncertna skupina -zlata plaketa
14. Krško 2006: tekmovanje slovenskih godb, koncertna stopnja – srebrna plaketa
15. Ormož, 2007: tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu – 1. mesto
16. Maribor, 2009: tekmovanje slovenskih godb, koncertna stopnja – srebrna plaketa